Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Od slike do besede

VEČ ...|15. 11. 2022
Predstavitev Redne zbirke Celjske Mohorjeve družbe

Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.

Predstavitev Redne zbirke Celjske Mohorjeve družbe

Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.

celjska mohorjeva zbirkaredna zbirkaMohorjev koledar 2023Igor GrdinaBranko CestnikFrance CukjatiOliver TičTone Gorjupcevtka rezar mlakarsaška ocvirk

Od slike do besede

Predstavitev Redne zbirke Celjske Mohorjeve družbe

Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.

VEČ ...|15. 11. 2022
Predstavitev Redne zbirke Celjske Mohorjeve družbe

Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.

Jože Bartolj

celjska mohorjeva zbirkaredna zbirkaMohorjev koledar 2023Igor GrdinaBranko CestnikFrance CukjatiOliver TičTone Gorjupcevtka rezar mlakarsaška ocvirk

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Jože Bartolj

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 2. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Kulturni utrinki

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.
VEČ ...|13. 2. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.

Jože Bartolj

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2020
Ob slovenskem Kulturnem prazniku

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Ob slovenskem Kulturnem prazniku

S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

kulturapogovorpolitikaIgor GrdinaMilan KnepIgnacija Fridl Jarc

Pogovor o

Ob slovenskem Kulturnem prazniku
S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ob slovenskem Kulturnem prazniku
S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Jože Bartolj

kulturapogovorpolitikaIgor GrdinaMilan KnepIgnacija Fridl Jarc

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 1. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Kulturni utrinki

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.
VEČ ...|24. 1. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

Jože Bartolj

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Moja zgodba

VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina

V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina

V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Igor GrdinaJože DežmanAvstrijska zgodovinaErnest Bruckmüller

Moja zgodba

Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanAvstrijska zgodovinaErnest Bruckmüller

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Moja zgodba

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|21. 5. 2024
Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2024
Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.