Posvetili smo se programu 16. mednarodnega festivala gorniškega filma in predstavili svežo monografijo Z znanjem do zvezd, ki govori o nepalski šoli gorskih vodnikov (gosta urednica knjige Mojca Volkar Trobevšek in direktor festivala Silvo Karo). Poročali pa smo tudi o odlikovanju argentinskega rojaka dr. Petra Skvarče za svoje raziskovalno delo na področju ledenikov in podnebnih sprememb.
Posvetili smo se programu 16. mednarodnega festivala gorniškega filma in predstavili svežo monografijo Z znanjem do zvezd, ki govori o nepalski šoli gorskih vodnikov (gosta urednica knjige Mojca Volkar Trobevšek in direktor festivala Silvo Karo). Poročali pa smo tudi o odlikovanju argentinskega rojaka dr. Petra Skvarče za svoje raziskovalno delo na področju ledenikov in podnebnih sprememb.
Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.
Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim.