Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

kulturadediščinaetnografijazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

VEČ ...|30. 11. 2021
Dominkova domačija iz leta 1700

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Tanja Dominko

kulturadediščinaetnografijazgodovinaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|26. 8. 2025
dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

Tadej Sadar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|31. 8. 2025
Plemenski obred zoper nesocialno obnašanje

Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Plemenski obred zoper nesocialno obnašanje

Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Moja zgodba

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTomaž IvešićŠpela Chomicki

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|31. 8. 2025
Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Jure Sešek

duhovnostmisijonkaritassrce afrikejana lampe

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 8. 2025
Klara Lotrič, Turčija

Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.

Klara Lotrič, Turčija

Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družbainfo