Graditelji slovenskega doma
VEČ ...|17. 12. 2023
Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Tone Gorjup

spominkulturaizseljenstvozamolčani umetnikidomobranciVetrinjeliteratura

Graditelji slovenskega doma
Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

VEČ ...|17. 12. 2023
Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Tone Gorjup

spominkulturaizseljenstvozamolčani umetnikidomobranciVetrinjeliteratura

Graditelji slovenskega doma
VEČ ...|20. 11. 2022
Nikolaj Jelóčnik (1919 – 1993)

Gledališčnik, pisatelj, dramatik in publicist Nikolaj Jelóčnik, po rodu Ljubljančan se je že v študentskih letih uveljavil kot režiser na frančiškanskem odru s Clodelovim Marijinim oznanjenjem. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil pozneje „duša“ gledališkega življenja v Argentini. Med drugim je napisal oratorij o Fridriku Baragi Eno samó je potrebno. Posvečal se je raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov v Sloveniji. Tako je nastala knjižica Teharje so tlakovane z našo krvjo in pozneje obsežna monografija v dveh delih Stalinistična revolucija na Slovenskem.

Nikolaj Jelóčnik (1919 – 1993)

Gledališčnik, pisatelj, dramatik in publicist Nikolaj Jelóčnik, po rodu Ljubljančan se je že v študentskih letih uveljavil kot režiser na frančiškanskem odru s Clodelovim Marijinim oznanjenjem. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil pozneje „duša“ gledališkega življenja v Argentini. Med drugim je napisal oratorij o Fridriku Baragi Eno samó je potrebno. Posvečal se je raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov v Sloveniji. Tako je nastala knjižica Teharje so tlakovane z našo krvjo in pozneje obsežna monografija v dveh delih Stalinistična revolucija na Slovenskem.

Tone Gorjup

spominzgodovinagledališče  domobranci

Graditelji slovenskega doma
Nikolaj Jelóčnik (1919 – 1993)

Gledališčnik, pisatelj, dramatik in publicist Nikolaj Jelóčnik, po rodu Ljubljančan se je že v študentskih letih uveljavil kot režiser na frančiškanskem odru s Clodelovim Marijinim oznanjenjem. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil pozneje „duša“ gledališkega življenja v Argentini. Med drugim je napisal oratorij o Fridriku Baragi Eno samó je potrebno. Posvečal se je raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov v Sloveniji. Tako je nastala knjižica Teharje so tlakovane z našo krvjo in pozneje obsežna monografija v dveh delih Stalinistična revolucija na Slovenskem.

VEČ ...|20. 11. 2022
Nikolaj Jelóčnik (1919 – 1993)

Gledališčnik, pisatelj, dramatik in publicist Nikolaj Jelóčnik, po rodu Ljubljančan se je že v študentskih letih uveljavil kot režiser na frančiškanskem odru s Clodelovim Marijinim oznanjenjem. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil pozneje „duša“ gledališkega življenja v Argentini. Med drugim je napisal oratorij o Fridriku Baragi Eno samó je potrebno. Posvečal se je raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov v Sloveniji. Tako je nastala knjižica Teharje so tlakovane z našo krvjo in pozneje obsežna monografija v dveh delih Stalinistična revolucija na Slovenskem.

Tone Gorjup

spominzgodovinagledališče  domobranci

Dogodki
VEČ ...|8. 11. 2021
Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

Peter Sušnik

družbapolitkakomentardomobranci

Dogodki
Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

VEČ ...|8. 11. 2021
Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

Peter Sušnik

družbapolitkakomentardomobranci

Moja zgodba
VEČ ...|14. 6. 2020
Kočevski rog 30 let

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Kočevski rog 30 let

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Jože Bartolj

Janez JanšaMatija OgrinStanislav ZoreMilan KučanAlojzij ŠuštarBorut Pahordomobranci Kočevski rog

Moja zgodba
Kočevski rog 30 let
Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.
VEČ ...|14. 6. 2020
Kočevski rog 30 let
Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Jože Bartolj

Janez JanšaMatija OgrinStanislav ZoreMilan KučanAlojzij ŠuštarBorut Pahordomobranci Kočevski rog

Informativni prispevki
VEČ ...|10. 2. 2020
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku

Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku

Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.

Alen Salihović

infopolitikaspominpogovordomobranci

Informativni prispevki
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku
Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.
VEČ ...|10. 2. 2020
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku
Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.

Alen Salihović

infopolitikaspominpogovordomobranci

Moja zgodba
VEČ ...|14. 10. 2018
Spominska slovesnost Teharje 2018

Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.

Spominska slovesnost Teharje 2018

Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.

Jože Bartolj

teharje 2018spominska slovesnost za pobitimi domobrancistanislav lipovšekdr france cukjati

Moja zgodba
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
VEČ ...|14. 10. 2018
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.

Jože Bartolj

teharje 2018spominska slovesnost za pobitimi domobrancistanislav lipovšekdr france cukjati

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|11. 8. 2025
Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Pogovor o
VEČ ...|6. 8. 2025
Druga obletnica ujme

V oddaji smo se z različnimi prispevki spomnili največje naravne nesreče, ki je prizadela samostojno Slovenijo v prvih avgustovskih dneh leta 2023. Zanimalo nas je, kako na potek sanacije in pomoč prebivalcem gledajo občine in kako veliko vlogo je pri lajšanju stisk odigrala Karitas. 

Naši sogovorniki so bili župan Kamnika Matej Slapar, župan Mozirja Ivan Suhoveršnik ter sodelavca Slovenske karitas za materialno in psihosocialno pomoč Danilo Jesenik Jelenc in Andreja Verovšek. 

Druga obletnica ujme

V oddaji smo se z različnimi prispevki spomnili največje naravne nesreče, ki je prizadela samostojno Slovenijo v prvih avgustovskih dneh leta 2023. Zanimalo nas je, kako na potek sanacije in pomoč prebivalcem gledajo občine in kako veliko vlogo je pri lajšanju stisk odigrala Karitas. 

Naši sogovorniki so bili župan Kamnika Matej Slapar, župan Mozirja Ivan Suhoveršnik ter sodelavca Slovenske karitas za materialno in psihosocialno pomoč Danilo Jesenik Jelenc in Andreja Verovšek. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Program zadnjega tedna
VEČ ...|11. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave
VEČ ...|8. 8. 2025
Simbol slovenstva - 130 let Aljaževega stolpa in 50 let Makaluja

Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.

Simbol slovenstva - 130 let Aljaževega stolpa in 50 let Makaluja

Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.

Blaž Lesnik

planinstvonaravagoreplaninska zgodovinaAljažev stolpJakob AljažMakalualpinizem

Sol in luč
VEČ ...|5. 8. 2025
Kako ravnati, ko se znajdemo na življenjskih križpotjih?

Kako, ko nas zadenejo preizkušnje? Nekdo v vsakem trenutku ve, kaj je za vas najboljše, to je Sveti Duh, navzoč je v vsakem izmed nas in je odločilen glas, ki ve, kaj je za nas dobro, katera pot je prava. Jacques Philippe je francoski duhovnik, priznan po svojih številnih delih o duhovnem življenju in osebni rasti. Njegove knjige so cenjene zaradi jasnosti in globine. Prav takšna je tudi njegova knjiga z naslovom V šoli Svetega Duha (izšla je pri založbi Emanuel), ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč.

Kako ravnati, ko se znajdemo na življenjskih križpotjih?

Kako, ko nas zadenejo preizkušnje? Nekdo v vsakem trenutku ve, kaj je za vas najboljše, to je Sveti Duh, navzoč je v vsakem izmed nas in je odločilen glas, ki ve, kaj je za nas dobro, katera pot je prava. Jacques Philippe je francoski duhovnik, priznan po svojih številnih delih o duhovnem življenju in osebni rasti. Njegove knjige so cenjene zaradi jasnosti in globine. Prav takšna je tudi njegova knjiga z naslovom V šoli Svetega Duha (izšla je pri založbi Emanuel), ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

odnosi

Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|11. 8. 2025
Počitniška reportaža

Slišali boste opis sedmega in osmega dne letošnjih radijskih počitnic.

Počitniška reportaža

Slišali boste opis sedmega in osmega dne letošnjih radijskih počitnic.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|11. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|11. 8. 2025
Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Copyright © Radio Ognjišče 2018-2025