Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 10. 2020
Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

družbakulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

VEČ ...|20. 10. 2020
Posvet restavratorjev

Martina Lesar Kikelj, predsednica Društva restavratorjev Slovenije, je opisala trenutne razmere v omenjeni panogi in povabila k ogledu spletne razstave posameznih zadnjih nekaj uspešnih projektov.

Nataša Ličen

družbakulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 10. 2020
Posebnosti krajev v Brdih in okolici

Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

Posebnosti krajev v Brdih in okolici

Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

zgodovinadediščinakultura

Zakladi naše dediščine

Posebnosti krajev v Brdih in okolici
Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.
VEČ ...|6. 10. 2020
Posebnosti krajev v Brdih in okolici
Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 9. 2020
Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino

Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino

Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino
Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.
VEČ ...|29. 9. 2020
Spoznajmo, varujmo in ohranjajmo kulturno dediščino
Z Natašo Gorenc, koordinatorico Dnevov evropske kulturne dediščine pri nas, smo povabili in spodbudili k raziskovanju korenin našega naroda, kulture in ustvarjalnosti naših ljudi.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 9. 2020
Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila

Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila

Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

dediščinazgodovinašportkultura

Zakladi naše dediščine

Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila
Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.
VEČ ...|22. 9. 2020
Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila
Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

Nataša Ličen

dediščinazgodovinašportkultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 9. 2020
Izidor Bizjak

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

Izidor Bizjak

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

kulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Izidor Bizjak
Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.
VEČ ...|15. 9. 2020
Izidor Bizjak
Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo pred mikrofon povabili zavednega Primorca, Izidorja Bizjaka, iz Goriških Brd.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 9. 2020
Od znamnčka do znamnčka

Za nekaj minut smo se v rubriki ustavili v Kropi, kraju znamenite žebljarske tradicije, kjer so prav na mali šmaren blagoslovili novo tematsko pot Od znamnčka do znamnčka.

Od znamnčka do znamnčka

Za nekaj minut smo se v rubriki ustavili v Kropi, kraju znamenite žebljarske tradicije, kjer so prav na mali šmaren blagoslovili novo tematsko pot Od znamnčka do znamnčka.

naravadediščina

Zakladi naše dediščine

Od znamnčka do znamnčka
Za nekaj minut smo se v rubriki ustavili v Kropi, kraju znamenite žebljarske tradicije, kjer so prav na mali šmaren blagoslovili novo tematsko pot Od znamnčka do znamnčka.
VEČ ...|8. 9. 2020
Od znamnčka do znamnčka
Za nekaj minut smo se v rubriki ustavili v Kropi, kraju znamenite žebljarske tradicije, kjer so prav na mali šmaren blagoslovili novo tematsko pot Od znamnčka do znamnčka.

Blaž Lesnik

naravadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 9. 2020
Pomen šole v preteklosti

Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

Pomen šole v preteklosti

Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

zgodovinadediščinamladikulturaotroci

Zakladi naše dediščine

Pomen šole v preteklosti
Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.
VEČ ...|1. 9. 2020
Pomen šole v preteklosti
Slovenski šolski muzej ponuja več vsebin o poteku šolskega pouka v preteklosti, vse do antičnih časov. S kustosinjo Matejo Ribarič smo osvetlili v prerezu časa pomen šole. S tem pa spodbudili k veselju do šole sodobne učence in dijake, saj hoditi v šolo še danes ponekod po svetu ni tako samoumevno, kot se zdi to pri nas.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinamladikulturaotroci

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 8. 2020
Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Penina Aurerus in Tomaž Letonja

Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Penina Aurerus in Tomaž Letonja
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.
VEČ ...|25. 8. 2020
Penina Aurerus in Tomaž Letonja
Slovenija ima široko ponudbo. Naravne lepote, zgodovinske in kulturne, tudi kulinarične, vsebine, ter ljudi, ki jih je vredno in lepo srečevati. V Cirkovcih, blizu Ormoža, smo srečali Tomaža Tomažiča Letonjo in spoznali zgodbo penine Aurerus.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovinakulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 8. 2020
700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju

Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju

Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

kulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju
Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.
VEČ ...|18. 8. 2020
700 let stara znamenita cerkvica v Bohinju
Bernard je mladi mož, vodnik, vsak dan čaka v zakristiji stare cerkvice sv. Janeza Krstnika v Bohinju, s častitljivo 700-to letnico obstoja, na obiskovalce. Razkaže znamenitosti cerkvice, povabi, da se povzpnejo v zvonik in za spomin kupijo enega od izdelkov domače in umetnostne obrti.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.
VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.
VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.
VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 7. 2020
Majolika ali fajansa

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Majolika ali fajansa

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

kulturadediščinazgodovinamuzej

Zakladi naše dediščine

Majolika ali fajansa
Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.
VEČ ...|21. 7. 2020
Majolika ali fajansa
Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinamuzej

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 7. 2020
Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

zgodovinadediščinadružbakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu
Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.
VEČ ...|14. 7. 2020
Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu
Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinadružbakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.
VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.
VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 6. 2020
Šalovci in lepote Prekmurja

Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

Šalovci in lepote Prekmurja

Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

kulturanaravaturizemdediščina

Zakladi naše dediščine

Šalovci in lepote Prekmurja
Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.
VEČ ...|23. 6. 2020
Šalovci in lepote Prekmurja
Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.
VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.
VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Zakladi naše dediščine

Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.
VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Nataša Ličen

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 5. 2020
Epilog o knjigi

V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

Epilog o knjigi

V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

kulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Epilog o knjigi
V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.
VEČ ...|5. 5. 2020
Epilog o knjigi
V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

Nataša Ličen

kulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 4. 2020
Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

kulturakoronavirusdediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Sprehod po spletu
V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.
VEČ ...|28. 4. 2020
Sprehod po spletu
V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Nataša Ličen

kulturakoronavirusdediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 4. 2020
Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

družbaizobraževanjeinfokulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dan knjige
Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.
VEČ ...|21. 4. 2020
Dan knjige
Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 4. 2020
Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

družbaizobraževanjeinfokulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo
Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.
VEČ ...|14. 4. 2020
Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo
Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 3. 2020
Žlikrofi

V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.

Žlikrofi

V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.

dediščinakulinarikakulturadružba

Zakladi naše dediščine

Žlikrofi
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.
VEČ ...|24. 3. 2020
Žlikrofi
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.

Nataša Ličen

dediščinakulinarikakulturadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.
VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 3. 2020
Himna, mučeniki in ptičja svatba

Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

Himna, mučeniki in ptičja svatba

Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Himna, mučeniki in ptičja svatba
Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.
VEČ ...|10. 3. 2020
Himna, mučeniki in ptičja svatba
Skladatelju in duhovniku, avtorju slovenske himne, Stanku Premrlu so odprli spomenik, obeležje na ljubljanskih Žalah, 10. marca, na god 40. mučenikov, v ozadje tega smo pogledali med zgodovinske opise. Opomnili pa smo se tudi na nekoč prvi spomladanski dan, Gregorjevo, ko gre vuč v vodo. Svetloba dneva se že toliko podaljša, da rokodelci lahko delajo brez umetne luči.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2020
Pomladna kava v porcelanu

V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

Pomladna kava v porcelanu

V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Informativni prispevki

Pomladna kava v porcelanu
V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.
VEČ ...|5. 3. 2020
Pomladna kava v porcelanu
V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2020
Ruska dača in Katarina Velika

O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

Ruska dača in Katarina Velika

O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Informativni prispevki

Ruska dača in Katarina Velika
O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.
VEČ ...|5. 3. 2020
Ruska dača in Katarina Velika
O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 3. 2020
Nagrada posavskim gradovom

Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

Nagrada posavskim gradovom

Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Nagrada posavskim gradovom
Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.
VEČ ...|3. 3. 2020
Nagrada posavskim gradovom
Zgodbe posavskih gradov lahko povežemo med seboj, jih združimo pri svojih izletniških spoznavanjih zgodovine in dediščine. Za zgledno sodelovanje so prejeli nagrado, o tem je več povedala Alenka Černelič Krošelj.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 2. 2020
Laufarija

Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

Laufarija

Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakulturaetnologija

Zakladi naše dediščine

Laufarija
Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.
VEČ ...|25. 2. 2020
Laufarija
Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakulturaetnologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 2. 2020
Zgodovina lepih manir

Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.

Zgodovina lepih manir

Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.

družbakulturaodnosipogovorspomindediščina

Zakladi naše dediščine

Zgodovina lepih manir
Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.
VEČ ...|4. 2. 2020
Zgodovina lepih manir
Henrik Neubauer je osvetlil nekatera zgodovinska ozadja lepih manir. Uporabili smo izsek iz arhivske oddaje, ki smo jo z njim posneli leta 2008 ob takratnem obisku angleške kraljice Elizabete v Sloveniji.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorspomindediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.
VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 1. 2020
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik

V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik

V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.
VEČ ...|14. 1. 2020
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 1. 2020
Poprtnik

Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Poprtnik

Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.
VEČ ...|7. 1. 2020
Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 12. 2019
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda

Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda

Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinaposlovnostzgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.
VEČ ...|31. 12. 2019
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinaposlovnostzgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 12. 2019
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev

Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev

Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

izročilodediščinadružbautripzgodovinaobrtništvo

Zakladi naše dediščine

Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.
VEČ ...|17. 12. 2019
Kolarstvo in kovaštvo obmorskih krajev
Kovaštvo in kolarstvo sta dejavnosti, ki sta na obali skoraj povsem zamrli. Nekdaj sta bili tradicionalni. V Pokrajinskem muzeju Koper so pripravili stalno razstavo z gradivom večinoma iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se s Tino Novak Pucer.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautripzgodovinaobrtništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška

Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška

Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Zakladi naše dediščine

Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.
VEČ ...|10. 12. 2019
Ornamentika in ljudska umetnost v zapuščini Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil raziskovalec ljudske umetnosti, strokovnjak za ornamentiko, slovensko stavbno dediščino, glasbenik in slikar. Njegova vnukinja Katarina Karlovšek obuja njegovo dediščino s paleto izdelkov, ki so olepšani s premišljeno apliciranimi ornamenti. Ne gre za ponavljanje zgodovinskega spomina, temveč za svojevrstno ohranjanje, ki je približano potrebam sodobnega človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni

Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Dediščina pesnika ljubezni

Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Dediščina pesnika ljubezni
Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Grad Gornja Radgona - grad Agata

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.
VEČ ...|26. 11. 2019
Grad Gornja Radgona - grad Agata
V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Nataša Ličen

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Ni meje za dobre ideje

Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki

Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Leseni glavniki

Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 10. 2019
Rateški krapi in žoki

V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.

Rateški krapi in žoki

V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Informativni prispevki

Rateški krapi in žoki
V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.
VEČ ...|23. 10. 2019
Rateški krapi in žoki
V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovordediščinaobrt

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 10. 2019
Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine

V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Informativni prispevki

Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine
V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.
VEČ ...|23. 10. 2019
Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine
V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.

Nataša Ličen

infodediščinakulturaizročilopogovorspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

izročilodediščinadružbautrip

Zakladi naše dediščine

Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautrip

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 10. 2020
Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Edenzadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, jepraznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnegaslovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajezer); Naš dom San Justo vBuenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Marino Qualizza, Slovenska konferenca SSK, Naš dom San Justo

Edenzadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, jepraznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnegaslovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajezer); Naš dom San Justo vBuenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

Matjaž Merljak

inforojakiargentinazamejstvo

Sol in luč

VEČ ...|20. 10. 2020
Jordan Peterson: 12 pravil za življenje, Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet.

Predstavili smo šesto poglavje knjige Jordana Petersona, 12 pravil za življenje znaslovom v katerem slavni psiholog piše o najtežjih človekovih vprašanjih: Zakaj trpljenja, kako v zlu najti smisel, kako najti pot iz zlorabe?

Jordan Peterson: 12 pravil za življenje, Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet.

Predstavili smo šesto poglavje knjige Jordana Petersona, 12 pravil za življenje znaslovom v katerem slavni psiholog piše o najtežjih človekovih vprašanjih: Zakaj trpljenja, kako v zlu najti smisel, kako najti pot iz zlorabe?

Tadej Sadar

družbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|17. 10. 2020
Družba zaljubljenih vase? Kaj pa krščansko upanje?

Družba zaljubljenih vase? Kaj pa krščansko upanje?

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|18. 10. 2020
Razstava Šenčurski dogodki

V oddaji Moja zgodba smo gostili muzejskega svetnika dr. Jožeta Dežmana, kije predstavil Šenčurske dogodke, ki so zaznamovali zgodovino omenjenega kraja na Gorenjskem v preteklih 100 letih. Razstava, ki je sicer na ogled na spletni Gorenjskega muzeja Kranj, je v preteklih mesecih sprožila burne odzive Zveze borcev, ki je zahtevala celo odstop šenčureksega župana. Prisluhnite, kaj jih je razburilo.

Razstava Šenčurski dogodki

V oddaji Moja zgodba smo gostili muzejskega svetnika dr. Jožeta Dežmana, kije predstavil Šenčurske dogodke, ki so zaznamovali zgodovino omenjenega kraja na Gorenjskem v preteklih 100 letih. Razstava, ki je sicer na ogled na spletni Gorenjskega muzeja Kranj, je v preteklih mesecih sprožila burne odzive Zveze borcev, ki je zahtevala celo odstop šenčureksega župana. Prisluhnite, kaj jih je razburilo.

Jože Bartolj

pogovorizobraževanjepolitikaspominJože DežmanŠenčurski dogodkiŠenčur

Komentar tedna

VEČ ...|16. 10. 2020
Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant

komentardružbapolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Rožni venec

VEČ ...|22. 10. 2020
Svetli del dne 22.10.

Molili so radijski sodelavci.

Svetli del dne 22.10.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 10. 2020
Sv. Janez Pavel II.

Sv. Janez Pavel II.

Nataša Ličen

duhovnostspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 10. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|21. 10. 2020
Umetna inteligenca

Internet, aplikacija za varovanje zdravja, plačevanje računov nadaljavo - to je le nekaj dejstev, ki krojijo naš vsakdan. Drobovjatehnologije, ki vse to omogoča, povečini niti ne poznamo. V gostesmo povabili raziskovalca na področju umetne inteligence naInštitutu Jožef Stefan, direktorja enega od štirih podjetijinštituta in digitalnega glasnika Slovenije - računalnikarjadoktorja Marka Grobelnika. Z novinarko Silvestro Sadar sta sepogovarjala o tem, kje vse nas tehnologija spremlja, kaj vse namomogoča in kje so njene pasti.

Umetna inteligenca

Internet, aplikacija za varovanje zdravja, plačevanje računov nadaljavo - to je le nekaj dejstev, ki krojijo naš vsakdan. Drobovjatehnologije, ki vse to omogoča, povečini niti ne poznamo. V gostesmo povabili raziskovalca na področju umetne inteligence naInštitutu Jožef Stefan, direktorja enega od štirih podjetijinštituta in digitalnega glasnika Slovenije - računalnikarjadoktorja Marka Grobelnika. Z novinarko Silvestro Sadar sta sepogovarjala o tem, kje vse nas tehnologija spremlja, kaj vse namomogoča in kje so njene pasti.

Silvestra Sadar in dr. Marko Grobelnik

družbaizobraževanje