Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 9. 2023
Silvester Gaberšček o cerkvah kot kulturnih spomenikih v Sloveniji

Silvester Gaberšček o cerkvah kot kulturnih spomenikih v Sloveniji

kulturakulturna dediščinasakralna dediščinaSilvester Gaberšček

Kulturni utrinki

Silvester Gaberšček o cerkvah kot kulturnih spomenikih v Sloveniji
VEČ ...|4. 9. 2023
Silvester Gaberšček o cerkvah kot kulturnih spomenikih v Sloveniji

Jože Bartolj

kulturakulturna dediščinasakralna dediščinaSilvester Gaberšček

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 8. 2023
Belokranjski muzej

Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek

Belokranjski muzej

Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek

kulturanaravadružbaizročilodediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Belokranjski muzej

Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek

VEČ ...|29. 8. 2023
Belokranjski muzej

Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek

Nataša Ličen

kulturanaravadružbaizročilodediščinazgodovina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 8. 2023
Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

kmetijstvonaravaslovenski kmečki siriZKSStradicijakulturna dediščinapovezanost z okoljem

Kmetijska oddaja

Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

VEČ ...|27. 8. 2023
Slovensko sirarstvo

Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času  svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.

Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.

Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.

V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.

Slavi Košir

kmetijstvonaravaslovenski kmečki siriZKSStradicijakulturna dediščinapovezanost z okoljem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 8. 2023
Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

kulturanaravadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

VEČ ...|15. 8. 2023
Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 8. 2023
Finžgarjeva kapela

Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.

Finžgarjeva kapela

Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.

kulturanaravaduhovnostspomindediščina

Zakladi naše dediščine

Finžgarjeva kapela

Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.

VEČ ...|1. 8. 2023
Finžgarjeva kapela

Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.

Nataša Ličen

kulturanaravaduhovnostspomindediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 7. 2023
Likof na taberhi v Rogatcu

Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik

Likof na taberhi v Rogatcu

Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik

kulturanaravadediščinaizročilodružbaspomin

Zakladi naše dediščine

Likof na taberhi v Rogatcu

Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik

VEČ ...|18. 7. 2023
Likof na taberhi v Rogatcu

Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilodružbaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 7. 2023
Morostig - hiša narave in kolišč

Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.

 

Morostig - hiša narave in kolišč

Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.

 

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Morostig - hiša narave in kolišč

Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.

 

VEČ ...|11. 7. 2023
Morostig - hiša narave in kolišč

Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 7. 2023
Lan in njegova vsestranskost

Janez Skubic iz vasi Lanišče predano govori o lanu, navdušuje za obuditev gojenja in vsestranske uporabe te kulture. V sodelovanju z občino Škofljica in tamkajšnjim turističnim društvom pripravijo različne dogodke. 

Lan in njegova vsestranskost

Janez Skubic iz vasi Lanišče predano govori o lanu, navdušuje za obuditev gojenja in vsestranske uporabe te kulture. V sodelovanju z občino Škofljica in tamkajšnjim turističnim društvom pripravijo različne dogodke. 

kulturanaravadediščinaizročilodružbaspomin

Zakladi naše dediščine

Lan in njegova vsestranskost

Janez Skubic iz vasi Lanišče predano govori o lanu, navdušuje za obuditev gojenja in vsestranske uporabe te kulture. V sodelovanju z občino Škofljica in tamkajšnjim turističnim društvom pripravijo različne dogodke. 

VEČ ...|4. 7. 2023
Lan in njegova vsestranskost

Janez Skubic iz vasi Lanišče predano govori o lanu, navdušuje za obuditev gojenja in vsestranske uporabe te kulture. V sodelovanju z občino Škofljica in tamkajšnjim turističnim društvom pripravijo različne dogodke. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilodružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|23. 9. 2023
Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Slavi Košir

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 9. 2023
Angel polne lune

Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …

Angel polne lune

Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …

Gregor Čušin

Duhovna misel

VEČ ...|29. 9. 2023
Zadošča že malenkost, da te zatajim v dejanjih

In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: “Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.” In šel je ven in se bridko zjokal (Lukov evangelij 22, 61-62).

Zadošča že malenkost, da te zatajim v dejanjih

In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: “Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.” In šel je ven in se bridko zjokal (Lukov evangelij 22, 61-62).

Pavle Ravnohrib

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Naš pogled

VEČ ...|26. 9. 2023
Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Petkov večer

VEČ ...|29. 9. 2023
Sopranos party band

V oddaji Petkov večer so bili v gosteh člani skupine Sopranos, ki letos praznuje 15 let ustvarjanja. Kako so se našli skupaj, kaj se jim dogaja na odrih in kako se pripravljajo na obletni koncert, ki bo 13. oktobra v Ljudskem domu Šentvid, so povedali Alenka Husič, Iris Ošlaj in Frenk Nova. V studiu pa so tudi zapeli ob kitari …

Sopranos party band

V oddaji Petkov večer so bili v gosteh člani skupine Sopranos, ki letos praznuje 15 let ustvarjanja. Kako so se našli skupaj, kaj se jim dogaja na odrih in kako se pripravljajo na obletni koncert, ki bo 13. oktobra v Ljudskem domu Šentvid, so povedali Alenka Husič, Iris Ošlaj in Frenk Nova. V studiu pa so tudi zapeli ob kitari …

Marjan Bunič

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 9. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 9. 2023
Angel polne lune

Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …

Angel polne lune

Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …

Gregor Čušin

Doživetja narave

VEČ ...|29. 9. 2023
Doživetja narave

Doživetja narave

Blaž Lesnik