Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

infopogovorrusijaavtoritaren režimpolitikakomentarpolitikaUkrajinaaleksej navalni

Informativni prispevki

Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

VEČ ...|16. 2. 2024
Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

Alen Salihović

infopogovorrusijaavtoritaren režimpolitikakomentarpolitikaUkrajinaaleksej navalni

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2024
Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Kako dobro živeti s Parkinsonovo boleznijo?

Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.

Blaž Lesnik

zdravjeparkinsonova bolezensvetovanjetrepetlikakronične bolezni

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Naš gost

VEČ ...|13. 4. 2024
Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Damijana Medved

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2024
Srečanje družin - Vzemimo Boga zares

V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere. 

Srečanje družin - Vzemimo Boga zares

V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere. 

Nataša Ličen

duhovnostdružbaodnosivzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2024
Zbor Amorvincit s koncertom na Sveti Gori

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.

Zbor Amorvincit s koncertom na Sveti Gori

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.

Jože Bartolj

kulturaglasbasvetogorske sobotniceAmporvincitBojan Vuga

Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2024
Rok Blažič: Odkrita vojna

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

Rok Blažič: Odkrita vojna

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

Rok Blažič

komentar