Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Od slike do besede
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Od slike do besede
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Slovencem po svetu in domovini
V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.
Pogovor o
Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Duhovna misel
Neka ženska je bila prepričana, da slabo sliši. Prijatelji so ji govorili, da ima res težave. Vedno jih je namreč prosila, naj ji ponovijo, kar ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Radijska kateheza
Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor nadškofa Zoreta. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 5. velikonočne nedelje in s petimi litanijami Matere Božje s prošnjo za papeža Leona XIV. Dodali bomo še rožni venec Božjega usmiljenja. Sledila bo Radijska kateheza. Romanje v svetem letu ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi za bolnike se bomo v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem bo predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.