Moja zgodba

VEČ ...|21. 5. 2023
Odlomki spominske slovesnosti za žrtve komunizma na Trgu republike 16. maj 2023

Moja zgodba

Odlomki spominske slovesnosti za žrtve komunizma na Trgu republike 16. maj 2023
VEČ ...|21. 5. 2023

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2023
Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

infokomunizempedro opeka

Informativni prispevki

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

VEČ ...|17. 5. 2023
Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

Radio Ognjišče

infokomunizempedro opeka

Naš gost

VEČ ...|22. 4. 2023
Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

spominživljenjeCeljska Mohorjeva družbaPedro OpekaCiril ZlobecTaizéMarie-Louse Bemelmans VidecZorko Simčič

Naš gost

Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

VEČ ...|22. 4. 2023
Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

Damijana Medved

spominživljenjeCeljska Mohorjeva družbaPedro OpekaCiril ZlobecTaizéMarie-Louse Bemelmans VidecZorko Simčič

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 2. 2023
V bolnišnicah sem videl na tone upanja

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

V bolnišnicah sem videl na tone upanja

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

duhovnostvzgojakrepost upanjaPedro Opeka in neuničljivo upanjebolnik in molitev

Radijska kateheza

V bolnišnicah sem videl na tone upanja

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

VEČ ...|18. 2. 2023
V bolnišnicah sem videl na tone upanja

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

Meta Potočnik

duhovnostvzgojakrepost upanjaPedro Opeka in neuničljivo upanjebolnik in molitev

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 3. 2021
Koroška vas na Madagaskarju ima 500 hiš

„Koroška vas“ na Madagaskarju je tudi s pomočjo koroških dobrotnikov in dobrotnic dobila že petstoto hišo. Vesel in hvaležen je tudi misijonar Peter Opeka, radostno navdušen pa vodja misijonske pisarne v Celovcu Jože Kopeinig.

Koroška vas na Madagaskarju ima 500 hiš

„Koroška vas“ na Madagaskarju je tudi s pomočjo koroških dobrotnikov in dobrotnic dobila že petstoto hišo. Vesel in hvaležen je tudi misijonar Peter Opeka, radostno navdušen pa vodja misijonske pisarne v Celovcu Jože Kopeinig.

družbamisijonipedro opekajože kopeinigkoroška vasakamasoamadagaskar

Pojdite in učite

Koroška vas na Madagaskarju ima 500 hiš

„Koroška vas“ na Madagaskarju je tudi s pomočjo koroških dobrotnikov in dobrotnic dobila že petstoto hišo. Vesel in hvaležen je tudi misijonar Peter Opeka, radostno navdušen pa vodja misijonske pisarne v Celovcu Jože Kopeinig.

VEČ ...|21. 3. 2021
Koroška vas na Madagaskarju ima 500 hiš

„Koroška vas“ na Madagaskarju je tudi s pomočjo koroških dobrotnikov in dobrotnic dobila že petstoto hišo. Vesel in hvaležen je tudi misijonar Peter Opeka, radostno navdušen pa vodja misijonske pisarne v Celovcu Jože Kopeinig.

Jure Sešek

družbamisijonipedro opekajože kopeinigkoroška vasakamasoamadagaskar

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 6. 2018
Predsednik Libanonske karitas

Pogovor s predsednikom Libanonske karitas. Med novicami pa smo spregovorili tudi o obisku misijonarja Pedre Opeke pri papežu in o tem, da je župnija Medžugorje dobila apostolskega vizitatorja, ki bo skrbel za pastoralo.

Predsednik Libanonske karitas

Pogovor s predsednikom Libanonske karitas. Med novicami pa smo spregovorili tudi o obisku misijonarja Pedre Opeke pri papežu in o tem, da je župnija Medžugorje dobila apostolskega vizitatorja, ki bo skrbel za pastoralo.

duhovnostPedro OpekaMedžugorje

Iz življenja vesoljne Cerkve

Predsednik Libanonske karitas
Pogovor s predsednikom Libanonske karitas. Med novicami pa smo spregovorili tudi o obisku misijonarja Pedre Opeke pri papežu in o tem, da je župnija Medžugorje dobila apostolskega vizitatorja, ki bo skrbel za pastoralo.
VEČ ...|3. 6. 2018
Predsednik Libanonske karitas
Pogovor s predsednikom Libanonske karitas. Med novicami pa smo spregovorili tudi o obisku misijonarja Pedre Opeke pri papežu in o tem, da je župnija Medžugorje dobila apostolskega vizitatorja, ki bo skrbel za pastoralo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostPedro OpekaMedžugorje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Duhovna misel

VEČ ...|28. 5. 2024
Odrešujoči križ

Nekoč so bili popotniki na poti s svojimi ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Odrešujoči križ

Nekoč so bili popotniki na poti s svojimi ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|28. 5. 2024
Bomo res umirali kot fotokopije?

Ali res znamo odpreti okna različnih pogledov in pri tem ostati zvesti svojim vrednotam? Se je ob bližajočih se volitvah in referendumih bolje oportunistično obrniti tja, kjer domnevno piha veter, ali pa gre v nogometni govorici za avtogol? Tudi o pravem dialogu na misijonskem večeru z glasbenikom Magnificom je  tokrat razmišljal Blaž Lesnik.

Bomo res umirali kot fotokopije?

Ali res znamo odpreti okna različnih pogledov in pri tem ostati zvesti svojim vrednotam? Se je ob bližajočih se volitvah in referendumih bolje oportunistično obrniti tja, kjer domnevno piha veter, ali pa gre v nogometni govorici za avtogol? Tudi o pravem dialogu na misijonskem večeru z glasbenikom Magnificom je  tokrat razmišljal Blaž Lesnik.

Blaž Lesnik

komentardialogreferendumevtanazijakonopljaMagnifico

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Od slike do besede

VEČ ...|28. 5. 2024
Predstavitev dveh novih knjig

Gosta oddaje dr. Andrej Ule in dr. Marko Uršič sta govorila o knjigah O NARAVI DUHA in o monografiji VZDRŽATI RAZLIČNOST. Deli sta izšli pri Slovenski matici.

Predstavitev dveh novih knjig

Gosta oddaje dr. Andrej Ule in dr. Marko Uršič sta govorila o knjigah O NARAVI DUHA in o monografiji VZDRŽATI RAZLIČNOST. Deli sta izšli pri Slovenski matici.

Mateja Subotičanec

Filozofijaduhovnost

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2024
O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjevzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki