Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Petkov večer
Kako so čas odpovedovanja koncertov ustvarjalno izkoristili slovenski glasbeniki Rudi Bučar, Ditka in Omar Naber?
Petkov večer
Kako so čas odpovedovanja koncertov ustvarjalno izkoristili slovenski glasbeniki Rudi Bučar, Ditka in Omar Naber?
Radijska kateheza
Posebno pozornost namenjamo romanjem, ki bogatijo in širijo meje našega običajnega razlaganja in videnja sveta. V katehezi je bil naš sogovornik msgr. Miro Šlibar.
Radijska kateheza
Zakladi naše dediščine
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
Zakladi naše dediščine
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Slovencem po svetu in domovini
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Kulturni utrinki
Komentar Domovina.je
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Življenje išče pot
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.