Moja zgodba

VEČ ...|16. 4. 2023
Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

spominpolitikaSkozi gosto nočAlenka PuharBoris FurlanStaša FurlanNagodetov proces

Moja zgodba

Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

VEČ ...|16. 4. 2023
Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

Jože Bartolj

spominpolitikaSkozi gosto nočAlenka PuharBoris FurlanStaša FurlanNagodetov proces

Moja zgodba

VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

dr mateja jerajčrtomir nagodenagodetov proces

Moja zgodba

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Jože Bartolj

dr mateja jerajčrtomir nagodenagodetov proces

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2024
O narodnem ponosu v svetu hitrih sprememb in prepletanja kultur

Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.

O narodnem ponosu v svetu hitrih sprememb in prepletanja kultur

Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.

Helena Križnik

vzgojadomoljubjenarodni ponosDruštvo katoliških pedagogov Slovenije

Duhovna misel

VEČ ...|4. 12. 2024
Vsak del je pomemben

Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Vsak del je pomemben

Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|3. 12. 2024
Reševanje krize smisla sodobnega človeka

»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Reševanje krize smisla sodobnega človeka

»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

smiselsvobodaodgovornost

Naš gost

VEČ ...|30. 11. 2024
Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Matjaž Merljak

spominživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|1. 12. 2024
Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 2. oddaja

V  Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.

Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 2. oddaja

V  Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.

Jože Bartolj

spominpolitikaFranc JezaŠpela ChomickiIvo JevnikarDrago ŠtokaAlenka Štoka

Otok

VEČ ...|4. 12. 2024
Molitve

V tokratnem Otoku smo prisluhnili poeziji pesnika Tomislava Marijana Bilosnića iz njegove zbirke Molitve.

Molitve

V tokratnem Otoku smo prisluhnili poeziji pesnika Tomislava Marijana Bilosnića iz njegove zbirke Molitve.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2024
O narodnem ponosu v svetu hitrih sprememb in prepletanja kultur

Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.

O narodnem ponosu v svetu hitrih sprememb in prepletanja kultur

Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.

Helena Križnik

vzgojadomoljubjenarodni ponosDruštvo katoliških pedagogov Slovenije

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2024
Ohranjanje slovenstva v zamejstvu tudi z Zaško

Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti  medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.

Ohranjanje slovenstva v zamejstvu tudi z Zaško

Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti  medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.

Matjaž Merljak

družbarojaki. šport