Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 6. 2025
V Narodnem muzeju razstava Neandertalčeva piščal, v Muzeju krščanstva pa o opatu Jakobu Reinprechtu.

V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava z naslovom Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pa ponuja v ogled razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«. Avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, ki se z razstavo pridružuje projektu Barok v Sloveniji.

V Narodnem muzeju razstava Neandertalčeva piščal, v Muzeju krščanstva pa o opatu Jakobu Reinprechtu.

V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava z naslovom Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pa ponuja v ogled razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«. Avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, ki se z razstavo pridružuje projektu Barok v Sloveniji.

kulturabarok v slovenijiBoštjan LaharnarMuzej krščanstvastiški opat Jakob Reinprecht

Kulturni utrinki

V Narodnem muzeju razstava Neandertalčeva piščal, v Muzeju krščanstva pa o opatu Jakobu Reinprechtu.

V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava z naslovom Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pa ponuja v ogled razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«. Avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, ki se z razstavo pridružuje projektu Barok v Sloveniji.

VEČ ...|30. 6. 2025
V Narodnem muzeju razstava Neandertalčeva piščal, v Muzeju krščanstva pa o opatu Jakobu Reinprechtu.

V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava z naslovom Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pa ponuja v ogled razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«. Avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, ki se z razstavo pridružuje projektu Barok v Sloveniji.

Jože Bartolj

kulturabarok v slovenijiBoštjan LaharnarMuzej krščanstvastiški opat Jakob Reinprecht

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Doživetja narave

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Blaž Lesnik

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Duhovna misel

VEČ ...|21. 8. 2025
Imeti sebe za žrtev

»Nagrada« za trditev, da sem žrtev, je, da postavimo v ospredje svoj problem. Gre za proces, ki ga lahko imenujemo težava sočutja. Ljudje ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Imeti sebe za žrtev

»Nagrada« za trditev, da sem žrtev, je, da postavimo v ospredje svoj problem. Gre za proces, ki ga lahko imenujemo težava sočutja. Ljudje ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 8. 2025
Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Robert Božič

kmetijstvonaravamodrikasti jezikkrompir

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 8. 2025
Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Matjaž Merljak

družbarojakimladicerkevkultura

Naš pogled

VEČ ...|19. 8. 2025
Jože Bartolj: Kaj je vredno obsojanja in koga naj bo sram

Pred Dnevom spomina na žrtve totalitarizmov, ki ga obeležujemo 24. avgusta, je avtor Jože Bartolj razmišljal o slovenski realnosti in tako različnem dojemanju pomena tega dne.

Jože Bartolj: Kaj je vredno obsojanja in koga naj bo sram

Pred Dnevom spomina na žrtve totalitarizmov, ki ga obeležujemo 24. avgusta, je avtor Jože Bartolj razmišljal o slovenski realnosti in tako različnem dojemanju pomena tega dne.

Jože Bartolj

komentar

Via positiva

VEČ ...|21. 8. 2025
Dr. Miha Mazzini: Smo majhna družba in slabo mobilna v smislu, da vse življenje preživimo z istimi ljudmi

Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili. 

Dr. Miha Mazzini: Smo majhna družba in slabo mobilna v smislu, da vse življenje preživimo z istimi ljudmi

Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2025
Simpozij: 600 let od smrti Veronike Deseniške

Letos mineva 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje naše zgodovine. Ob tej priložnosti pripravljajo simpozij: Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, kjer bodo skozi raznolike poglede strokovnjakov obudili Veronikino zgodbo in jo postavili v širši kontekst slovenske zgodovine in kulture. Simpozij, ki bo 5. septembra 2025 v spominski sobi Josipine Urbančič na gradu Turn nad Preddvorom, nam je predstavila dddr. Mira Delavec Touhami.

Simpozij: 600 let od smrti Veronike Deseniške

Letos mineva 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje naše zgodovine. Ob tej priložnosti pripravljajo simpozij: Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, kjer bodo skozi raznolike poglede strokovnjakov obudili Veronikino zgodbo in jo postavili v širši kontekst slovenske zgodovine in kulture. Simpozij, ki bo 5. septembra 2025 v spominski sobi Josipine Urbančič na gradu Turn nad Preddvorom, nam je predstavila dddr. Mira Delavec Touhami.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMira Delavec TouhamiJosipina TurnograjskaVeronika Deseniška

Komentar Družina

VEČ ...|21. 8. 2025
Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

Raje pred strelski vod

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti. 


 

Bogomir Štefanič

komentar