Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 3. 2025
Tri novice s polja kulture

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.

Tri novice s polja kulture

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaGlasbena matica Ljubljanarazstava podobicPokrajinski muzej Maribor

Kulturni utrinki

Tri novice s polja kulture

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.

VEČ ...|27. 3. 2025
Tri novice s polja kulture

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaGlasbena matica Ljubljanarazstava podobicPokrajinski muzej Maribor

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 3. 2025
Tokrat vabili Pokrajinskega muzeja Maribor in Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku. 

Tokrat vabili Pokrajinskega muzeja Maribor in Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku. 

kulturaliteraturaNives CviklPokrajinski muzej MariborMuzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Kulturni utrinki

Tokrat vabili Pokrajinskega muzeja Maribor in Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku. 

VEČ ...|20. 3. 2025
Tokrat vabili Pokrajinskega muzeja Maribor in Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaNives CviklPokrajinski muzej MariborMuzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 3. 2025
Tri kulturna povabila

Posavski muzej Brežice vabi na razstavo osmih lesenih skulptur, ki so jih restavrirali študentje oddelka za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost. Pokrajinski muzej Maribor začenja z novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi z Meto Pivec. Narodna galerija pa je izdala knjigo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije.

Tri kulturna povabila

Posavski muzej Brežice vabi na razstavo osmih lesenih skulptur, ki so jih restavrirali študentje oddelka za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost. Pokrajinski muzej Maribor začenja z novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi z Meto Pivec. Narodna galerija pa je izdala knjigo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije.

kulturalikovna umetnostPosavski muzej BrežicePokrajinski muzej MariborNarodna galerijaMeta Pivec

Kulturni utrinki

Tri kulturna povabila

Posavski muzej Brežice vabi na razstavo osmih lesenih skulptur, ki so jih restavrirali študentje oddelka za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost. Pokrajinski muzej Maribor začenja z novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi z Meto Pivec. Narodna galerija pa je izdala knjigo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije.

VEČ ...|13. 3. 2025
Tri kulturna povabila

Posavski muzej Brežice vabi na razstavo osmih lesenih skulptur, ki so jih restavrirali študentje oddelka za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost. Pokrajinski muzej Maribor začenja z novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi z Meto Pivec. Narodna galerija pa je izdala knjigo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostPosavski muzej BrežicePokrajinski muzej MariborNarodna galerijaMeta Pivec

Življenje išče pot

VEČ ...|11. 12. 2024
Preživetje prezgodaj rojenih otrok v mariborski porodnišnici

17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili  podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice. 

Preživetje prezgodaj rojenih otrok v mariborski porodnišnici

17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili  podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice. 

porodnišnica Mariborprezgodaj rojeniotrociskrb za starše

Življenje išče pot

Preživetje prezgodaj rojenih otrok v mariborski porodnišnici

17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili  podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice. 

VEČ ...|11. 12. 2024
Preživetje prezgodaj rojenih otrok v mariborski porodnišnici

17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili  podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice. 

s. Meta Potočnik

porodnišnica Mariborprezgodaj rojeniotrociskrb za starše

Iz naših krajev

VEČ ...|29. 6. 2024
O zdravstveni postaji Magdalena, poškodovani kapelici, uravnavanju voda, pridobitvi podjetja Roto in mariborski tržnici. 

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

O zdravstveni postaji Magdalena, poškodovani kapelici, uravnavanju voda, pridobitvi podjetja Roto in mariborski tržnici. 

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

politikadružbainfomariborzdravstvorotovoda

Iz naših krajev

O zdravstveni postaji Magdalena, poškodovani kapelici, uravnavanju voda, pridobitvi podjetja Roto in mariborski tržnici. 

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

VEČ ...|29. 6. 2024
O zdravstveni postaji Magdalena, poškodovani kapelici, uravnavanju voda, pridobitvi podjetja Roto in mariborski tržnici. 

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

Alen Salihović

politikadružbainfomariborzdravstvorotovoda

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

festival duševnega zdravjazadovoljstvo uporabnikovmaribor

Življenje išče pot

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

s. Meta Potočnik

festival duševnega zdravjazadovoljstvo uporabnikovmaribor

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Moja zgodba

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 12. 2023
Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

nezaposljive osebeNadškofijska karitas MariborTeden karitas 2023

Življenje išče pot

Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

VEČ ...|4. 12. 2023
Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

s. Meta Potočnik

nezaposljive osebeNadškofijska karitas MariborTeden karitas 2023

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|12. 7. 2025
Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Nataša Ličen

vzgojaodnosisvetovanjedružinapogovor

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Od slike do besede

VEČ ...|15. 7. 2025
Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki