Mladoskop

VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.
VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Nataša Ličen

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 1. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Kulturni utrinki

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.
VEČ ...|24. 1. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

Jože Bartolj

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Via positiva

VEČ ...|23. 1. 2020
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene

Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

Pelji me tja, kjer je glas večji od mene

Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

glasbapogovorodnosikulturavzgojadružba

Via positiva

Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.
VEČ ...|23. 1. 2020
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.

Nataša Ličen

glasbapogovorodnosikulturavzgojadružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 1. 2020
Predavanje o sv. Hiernimu - Teden slovenske drame - Afrika treh muzejev - Umrl skrbnik Tolkienove zapuščine

V Finžgarjevi galeriji bo danes predavanje prof. dr. Rafka Valenčiča Naš Hieronim. Jubilejni 50. Teden slovenske drame se bo v Prešernovem gledališču Kranj začel 27. marca. V slovenskem etnografskem muzeju bodo jutri odprli razstavo Afrika treh muzejev. Umrl je najmlajši sin in upravitelj zapuščine avtorja Gospodarja prstanov J.R.R Tolkiena Christopher Tolkien.

Predavanje o sv. Hiernimu - Teden slovenske drame - Afrika treh muzejev - Umrl skrbnik Tolkienove zapuščine

V Finžgarjevi galeriji bo danes predavanje prof. dr. Rafka Valenčiča Naš Hieronim. Jubilejni 50. Teden slovenske drame se bo v Prešernovem gledališču Kranj začel 27. marca. V slovenskem etnografskem muzeju bodo jutri odprli razstavo Afrika treh muzejev. Umrl je najmlajši sin in upravitelj zapuščine avtorja Gospodarja prstanov J.R.R Tolkiena Christopher Tolkien.

kulturaMirjam Drnovšček

Kulturni utrinki

Predavanje o sv. Hiernimu - Teden slovenske drame - Afrika treh muzejev - Umrl skrbnik Tolkienove zapuščine
V Finžgarjevi galeriji bo danes predavanje prof. dr. Rafka Valenčiča Naš Hieronim. Jubilejni 50. Teden slovenske drame se bo v Prešernovem gledališču Kranj začel 27. marca. V slovenskem etnografskem muzeju bodo jutri odprli razstavo Afrika treh muzejev. Umrl je najmlajši sin in upravitelj zapuščine avtorja Gospodarja prstanov J.R.R Tolkiena Christopher Tolkien.
VEČ ...|23. 1. 2020
Predavanje o sv. Hiernimu - Teden slovenske drame - Afrika treh muzejev - Umrl skrbnik Tolkienove zapuščine
V Finžgarjevi galeriji bo danes predavanje prof. dr. Rafka Valenčiča Naš Hieronim. Jubilejni 50. Teden slovenske drame se bo v Prešernovem gledališču Kranj začel 27. marca. V slovenskem etnografskem muzeju bodo jutri odprli razstavo Afrika treh muzejev. Umrl je najmlajši sin in upravitelj zapuščine avtorja Gospodarja prstanov J.R.R Tolkiena Christopher Tolkien.

Jože Bartolj

kulturaMirjam Drnovšček

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 1. 2020
Dirigentka Petra grassi o nedeljskem koncertu v Ljubljani

Kud KDO in založba Družina pripravljata Koncert vokalno sakralne glasbe Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske Krajine POLIFONIJA KULTUR pod vodstvom Petre Grassi, v nedeljo 26. januarja ob 19.30 v Ljubljanski stolnici.

Dirigentka Petra grassi o nedeljskem koncertu v Ljubljani

Kud KDO in založba Družina pripravljata Koncert vokalno sakralne glasbe Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske Krajine POLIFONIJA KULTUR pod vodstvom Petre Grassi, v nedeljo 26. januarja ob 19.30 v Ljubljanski stolnici.

kulturaPetra Grassi

Kulturni utrinki

Dirigentka Petra grassi o nedeljskem koncertu v Ljubljani
Kud KDO in založba Družina pripravljata Koncert vokalno sakralne glasbe Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske Krajine POLIFONIJA KULTUR pod vodstvom Petre Grassi, v nedeljo 26. januarja ob 19.30 v Ljubljanski stolnici.
VEČ ...|22. 1. 2020
Dirigentka Petra grassi o nedeljskem koncertu v Ljubljani
Kud KDO in založba Družina pripravljata Koncert vokalno sakralne glasbe Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske Krajine POLIFONIJA KULTUR pod vodstvom Petre Grassi, v nedeljo 26. januarja ob 19.30 v Ljubljanski stolnici.

Jože Bartolj

kulturaPetra Grassi

Od slike do besede

VEČ ...|21. 1. 2020
Slovensko slovstvo, rokopisi

SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

Slovensko slovstvo, rokopisi

SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

družbaduhovnostkulturaspomin

Od slike do besede

Slovensko slovstvo, rokopisi
SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin
VEČ ...|21. 1. 2020
Slovensko slovstvo, rokopisi
SLOVENSKO SLOVSTVENO IZROČILODrobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisihdr. Matija Ogrin

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostkulturaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.
VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2020
50 let Glasbene mladine Slovenije - Nagrada Boženi Glavak - Razstava v Ravnah na Koroškem

Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.

50 let Glasbene mladine Slovenije - Nagrada Boženi Glavak - Razstava v Ravnah na Koroškem

Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.

kulturaPavla JarcTadej Pungartnik

Kulturni utrinki

50 let Glasbene mladine Slovenije - Nagrada Boženi Glavak - Razstava v Ravnah na Koroškem
Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.
VEČ ...|21. 1. 2020
50 let Glasbene mladine Slovenije - Nagrada Boženi Glavak - Razstava v Ravnah na Koroškem
Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.

Jože Bartolj

kulturaPavla JarcTadej Pungartnik

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

politikadružbakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.
VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše

politikadružbakomentarkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2020
Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem

Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem

Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

kulturaFranci Pivec

Kulturni utrinki

Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem
Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.
VEČ ...|20. 1. 2020
Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem
Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

Jože Bartolj

kulturaFranci Pivec

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 1. 2020
Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan

Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan

Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

mladiotrocikulturaizobraževanje

Sobotna iskrica

Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan
Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.
VEČ ...|18. 1. 2020
Odprta vrata Zavoda sv. Stanislava in Dvorišče Romane Krajnčan
Sobotna iskrica je predstavila prepih, ki se napoveduje v Šentvidu. Zavod, v katerem domuje tudi naš radio, bo imel dan odprtih vrat. Romana Krajnčan pa je povabila na ogled predstave Na dvorišču, ki prihaja v kranjsko gledališče.

Jure Sešek

mladiotrocikulturaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 1. 2020
Dr. Samo Skralovnik o simpoziju

O mednarodnem simpoziju Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga, ki bo oktobra v Mariboru.

Dr. Samo Skralovnik o simpoziju

O mednarodnem simpoziju Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga, ki bo oktobra v Mariboru.

kulturaSamo Skralovnik

Kulturni utrinki

Dr. Samo Skralovnik o simpoziju
O mednarodnem simpoziju Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga, ki bo oktobra v Mariboru.
VEČ ...|17. 1. 2020
Dr. Samo Skralovnik o simpoziju
O mednarodnem simpoziju Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga, ki bo oktobra v Mariboru.

Jože Bartolj

kulturaSamo Skralovnik

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 1. 2020
Inovativni namigi za boljše sobivanje

V nova obdobja številni vstopijo z velikimi načrti in zaobljubami. Običajno ne zdržijo dolgo. Mag. Nastja Mulej je nanizala nekaj drobnih, a trajnejših, ki lahko prinesejo velike rezultate.

Inovativni namigi za boljše sobivanje

V nova obdobja številni vstopijo z velikimi načrti in zaobljubami. Običajno ne zdržijo dolgo. Mag. Nastja Mulej je nanizala nekaj drobnih, a trajnejših, ki lahko prinesejo velike rezultate.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

Inovativni namigi za boljše sobivanje
V nova obdobja številni vstopijo z velikimi načrti in zaobljubami. Običajno ne zdržijo dolgo. Mag. Nastja Mulej je nanizala nekaj drobnih, a trajnejših, ki lahko prinesejo velike rezultate.
VEČ ...|16. 1. 2020
Inovativni namigi za boljše sobivanje
V nova obdobja številni vstopijo z velikimi načrti in zaobljubami. Običajno ne zdržijo dolgo. Mag. Nastja Mulej je nanizala nekaj drobnih, a trajnejših, ki lahko prinesejo velike rezultate.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanje

Komentar Družina

VEČ ...|16. 1. 2020
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti

Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti

Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

družbakulturaodnosi

Komentar Družina

Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.
VEČ ...|16. 1. 2020
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

Bogdan Dolenc

družbakulturaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 1. 2020
Prešernove nagrade 2020

Kulturni utrinki

Prešernove nagrade 2020
VEČ ...|16. 1. 2020

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 1. 2020
Knjiga naš Maister - Koncert v Brežicah - Arheološka odkritja v Podzemlju

V Mariboru so predstavili knjigo Naš Maister Mihaela Glavana, ki jo je ilustral Damijan Stepančič.Jutri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice koncert študentov Akademije za glasbo.Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki,so odkrili tako imenovano negovsko čelado.

Knjiga naš Maister - Koncert v Brežicah - Arheološka odkritja v Podzemlju

V Mariboru so predstavili knjigo Naš Maister Mihaela Glavana, ki jo je ilustral Damijan Stepančič.Jutri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice koncert študentov Akademije za glasbo.Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki,so odkrili tako imenovano negovsko čelado.

kultura

Kulturni utrinki

Knjiga naš Maister - Koncert v Brežicah - Arheološka odkritja v Podzemlju
V Mariboru so predstavili knjigo Naš Maister Mihaela Glavana, ki jo je ilustral Damijan Stepančič.Jutri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice koncert študentov Akademije za glasbo.Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki,so odkrili tako imenovano negovsko čelado.
VEČ ...|15. 1. 2020
Knjiga naš Maister - Koncert v Brežicah - Arheološka odkritja v Podzemlju
V Mariboru so predstavili knjigo Naš Maister Mihaela Glavana, ki jo je ilustral Damijan Stepančič.Jutri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice koncert študentov Akademije za glasbo.Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki,so odkrili tako imenovano negovsko čelado.

Jože Bartolj

kultura

Od slike do besede

VEČ ...|14. 1. 2020
Decembrska bera knjig Celjske Mohorjeve založbe

Decembrska bera knjig Celjske Mohorjeve založbe

družbaduhovnostkultura

Od slike do besede

Decembrska bera knjig Celjske Mohorjeve založbe
VEČ ...|14. 1. 2020
Decembrska bera knjig Celjske Mohorjeve založbe

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostkultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 1. 2020
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik

V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik

V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.
VEČ ...|14. 1. 2020
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 1. 2020
Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu

Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu

Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

kulturaTone Seifert

Kulturni utrinki

Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.
VEČ ...|13. 1. 2020
Les Slovenes - Koroška galerija v 2020 - V spomin Tonetu Seifertu
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavlja knjigo o aleksandrinkah »Les Slovènes«.Korška galerija likovnih umetnosti v letu 2020.Umrl je akademski slikar Tone Seifert.

Jože Bartolj

kulturaTone Seifert

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 1. 2020
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet

V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.

Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet

V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
VEČ ...|13. 1. 2020
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 1. 2020
Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.

V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.

V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.
V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.
VEČ ...|12. 1. 2020
Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.
V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 1. 2020
Bovec, Nova Gorica, Izola

Poročali smo o razvoju letališča in turizma v občini Bovec, začetku smučarske sezone na Kaninu, padajočem kamenju s klifa v Strunjanu ter ureditvi novega humanitarnega centra v Novi Gorici.

Bovec, Nova Gorica, Izola

Poročali smo o razvoju letališča in turizma v občini Bovec, začetku smučarske sezone na Kaninu, padajočem kamenju s klifa v Strunjanu ter ureditvi novega humanitarnega centra v Novi Gorici.

kulturapogovor

Iz naših krajev

Bovec, Nova Gorica, Izola
Poročali smo o razvoju letališča in turizma v občini Bovec, začetku smučarske sezone na Kaninu, padajočem kamenju s klifa v Strunjanu ter ureditvi novega humanitarnega centra v Novi Gorici.
VEČ ...|11. 1. 2020
Bovec, Nova Gorica, Izola
Poročali smo o razvoju letališča in turizma v občini Bovec, začetku smučarske sezone na Kaninu, padajočem kamenju s klifa v Strunjanu ter ureditvi novega humanitarnega centra v Novi Gorici.

Andrej Šinko

kulturapogovor

Mladoskop

VEČ ...|10. 1. 2020
Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

duhovnostdružbaizobraževanjemladiodnosikulturapogovorromanje

Mladoskop

Odmev iz Vroclava
Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.
VEČ ...|10. 1. 2020
Odmev iz Vroclava
Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjemladiodnosikulturapogovorromanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 1. 2020
Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

kulturaAljoša Harlamov

Kulturni utrinki

Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.
VEČ ...|10. 1. 2020
Knjiga Temelji slovenstva - Razstava Vintage CD - Boris kobal obsojen
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

Jože Bartolj

kulturaAljoša Harlamov

Via positiva

VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.
VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.
VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 1. 2020
Mladi virtuozi - Muzejski večer Kromberk - Festival Bobri - Minipleks Mestni kino

6. koncert Mladih virtuozov bo na sporedu danes v četrtek, 9. januarja, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank.Muzejski torkov večer 14. januarja na Gradu Kromberk bo v znamenju predavanja o ženskih dobrodelnih društvih v času Avstro-Ogrske.Bliža se že 12. Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.Mestna občina Ljubljana je objavila natečaj za minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina.

Mladi virtuozi - Muzejski večer Kromberk - Festival Bobri - Minipleks Mestni kino

6. koncert Mladih virtuozov bo na sporedu danes v četrtek, 9. januarja, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank.Muzejski torkov večer 14. januarja na Gradu Kromberk bo v znamenju predavanja o ženskih dobrodelnih društvih v času Avstro-Ogrske.Bliža se že 12. Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.Mestna občina Ljubljana je objavila natečaj za minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina.

kultura

Kulturni utrinki

Mladi virtuozi - Muzejski večer Kromberk - Festival Bobri - Minipleks Mestni kino
6. koncert Mladih virtuozov bo na sporedu danes v četrtek, 9. januarja, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank.Muzejski torkov večer 14. januarja na Gradu Kromberk bo v znamenju predavanja o ženskih dobrodelnih društvih v času Avstro-Ogrske.Bliža se že 12. Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.Mestna občina Ljubljana je objavila natečaj za minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina.
VEČ ...|9. 1. 2020
Mladi virtuozi - Muzejski večer Kromberk - Festival Bobri - Minipleks Mestni kino
6. koncert Mladih virtuozov bo na sporedu danes v četrtek, 9. januarja, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank.Muzejski torkov večer 14. januarja na Gradu Kromberk bo v znamenju predavanja o ženskih dobrodelnih društvih v času Avstro-Ogrske.Bliža se že 12. Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.Mestna občina Ljubljana je objavila natečaj za minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 1. 2020
Mitja Pucelj: Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži

Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.

Mitja Pucelj: Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži

Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.

družinski zakonmultikulturalizemorganizacijska kulturapolitična korektnost

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži
Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.
VEČ ...|8. 1. 2020
Mitja Pucelj: Politična korektnost tlakuje pot v kulturo laži
Komentator razmišlja o situaciji, ko se preganja nosilce slabih novic in ne tistih, ki so vzrok zanje. Ob tem omenja še politično korektnost pod katero se lahko skrije marsikaj.

Mitja Pucelj

družinski zakonmultikulturalizemorganizacijska kulturapolitična korektnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 1. 2020
Festival Baročne glasbe in drugi dogodki

Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.

Festival Baročne glasbe in drugi dogodki

Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.

kulturaDomen Marinčič

Kulturni utrinki

Festival Baročne glasbe in drugi dogodki
Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.
VEČ ...|8. 1. 2020
Festival Baročne glasbe in drugi dogodki
Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.

Jože Bartolj

kulturaDomen Marinčič

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 1. 2020
Poprtnik

Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Poprtnik

Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.
VEČ ...|7. 1. 2020
Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinazgodovinakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 1. 2020
Spominska razstava Janeza Bernika

V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

Spominska razstava Janeza Bernika

V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

kulturaJanez Bernik

Kulturni utrinki

Spominska razstava Janeza Bernika
V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.
VEČ ...|7. 1. 2020
Spominska razstava Janeza Bernika
V sredo 8. januarja ob 18.h bodo v Kregarjevem atriju pstavili na ogled spominsko razstavo pokojnega akademika Janeza Bernika. Razstavljena dela so iz zasebne zbirke slikarjeve sestre Ljudmile Mrzlikar.

Jože Bartolj

kulturaJanez Bernik

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 1. 2020
Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

kulturaAnton Bitenc

Kulturni utrinki

Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.
VEČ ...|6. 1. 2020
Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

Jože Bartolj

kulturaAnton Bitenc

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 1. 2020
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam

Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.

Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam

Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
VEČ ...|6. 1. 2020
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 1. 2020
Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.

Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.

Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.
Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.
VEČ ...|5. 1. 2020
Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.
Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 1. 2020
Narodna galerija v letu 2020

V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

Narodna galerija v letu 2020

V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

kulturaNarodna galerija

Kulturni utrinki

Narodna galerija v letu 2020
V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.
VEČ ...|3. 1. 2020
Narodna galerija v letu 2020
V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

Jože Bartolj

kulturaNarodna galerija

Via positiva

VEČ ...|2. 1. 2020
Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju

Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju

Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Via positiva

Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju
Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.
VEČ ...|2. 1. 2020
Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju
Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Od slike do besede

VEČ ...|31. 12. 2019
Pregled oddaj v letu 2019

Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.

Pregled oddaj v letu 2019

Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.

kulturapogovordružbapolitikaknjige

Od slike do besede

Pregled oddaj v letu 2019
Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.
VEČ ...|31. 12. 2019
Pregled oddaj v letu 2019
Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.

Mateja Subotičanec

kulturapogovordružbapolitikaknjige

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 12. 2019
Stopinje 2020

Škofija Murska Sobota je predstavila Zbornik Stopinje 2020. O njem je spregovoril urednik Lojze Kozar.

Stopinje 2020

Škofija Murska Sobota je predstavila Zbornik Stopinje 2020. O njem je spregovoril urednik Lojze Kozar.

kulturaStopinje 2020Lojze Kozar

Kulturni utrinki

Stopinje 2020
Škofija Murska Sobota je predstavila Zbornik Stopinje 2020. O njem je spregovoril urednik Lojze Kozar.
VEČ ...|31. 12. 2019
Stopinje 2020
Škofija Murska Sobota je predstavila Zbornik Stopinje 2020. O njem je spregovoril urednik Lojze Kozar.

Jože Bartolj

kulturaStopinje 2020Lojze Kozar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 12. 2019
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda

Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda

Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinaposlovnostzgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.
VEČ ...|31. 12. 2019
Slovenci smo imeli številne plemiče, ki so stali na strani naroda
Samo Tuš, oskrbnik gradu Gornja Radgona, je opozoril, da smo imeli Slovenci kar nekaj plemičev, ki so bili na strani naroda. Ni res, da smo bili samo tlačani in vedno nekomu podrejeni. Imamo tudi osebnosti, ki so bile v svojem času nosilke sprememb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinaposlovnostzgodovinakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|30. 12. 2019
Božji nam je rojen sin

Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.

Božji nam je rojen sin

Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
VEČ ...|30. 12. 2019
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 12. 2019
Skladatelj Gregor Zagorc o prvi tamburaški operi Ambrož in Katarina

Skladatelj Gregor Zagorc o prvi tamburaški operi Ambrož in Katarina

kulturaopera Ambrož in KatarinaGregor Zagorc

Kulturni utrinki

Skladatelj Gregor Zagorc o prvi tamburaški operi Ambrož in Katarina
VEČ ...|30. 12. 2019
Skladatelj Gregor Zagorc o prvi tamburaški operi Ambrož in Katarina

Jože Bartolj

kulturaopera Ambrož in KatarinaGregor Zagorc

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 12. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.
Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|29. 12. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.
Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|29. 12. 2019
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)

Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)

Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

družbainfoizobraževanjekulturaspominknjige

Graditelji slovenskega doma

Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

Tone Gorjup

družbainfoizobraževanjekulturaspominknjige

Naš gost

VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus

V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

Vlasta Doležal Rus

V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

pogovorglasbadružbaduhovnostspominkultura

Naš gost

Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.
VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

Marjan Bunič

pogovorglasbadružbaduhovnostspominkultura

Mladoskop

VEČ ...|27. 12. 2019
S skavti in lučjo miru v novo leto

Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

S skavti in lučjo miru v novo leto

Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

S skavti in lučjo miru v novo leto
Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.
VEČ ...|27. 12. 2019
S skavti in lučjo miru v novo leto
Skavti v letu 2020 praznujejo trideset let delovanja v Sloveniji. V Mladoskopu so razkrili načrte prazničnega leta ter opisali namen in poslanstvo njihovega najodmevnejšega vsakoletnega božičnega projekta, Luč miru iz Betlehema.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 12. 2019
Pesnik Jožef Pavlič o dveh pesniških zbirkah Presečnice

Pesnik Jožef Pavlič o dveh pesniških zbirkah Presečnice

kulturaJožef Pavlič

Kulturni utrinki

Pesnik Jožef Pavlič o dveh pesniških zbirkah Presečnice
VEČ ...|27. 12. 2019
Pesnik Jožef Pavlič o dveh pesniških zbirkah Presečnice

Jože Bartolj

kulturaJožef Pavlič

Via positiva

VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.
VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|25. 1. 2020
Kje so meje?

Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

Kje so meje?

Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Damijana Medved

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Globine

VEČ ...|14. 1. 2020
O dveh poteh v Svetem pismu

V tretjo sezono oddaje Globine smo vstopili s knjigo vseh knjig. Skozi Staro zavezo se vijeta dve poti (pot pravičnega in krivičnika) in zasledimo ju tudi v psalmih. Biblicist dr. Alan Tedeško nam je približal dvojčka (psalm 50 in 51), v katerih se srečamo z Božjo pravičnostjo in usmiljenjem.

O dveh poteh v Svetem pismu

V tretjo sezono oddaje Globine smo vstopili s knjigo vseh knjig. Skozi Staro zavezo se vijeta dve poti (pot pravičnega in krivičnika) in zasledimo ju tudi v psalmih. Biblicist dr. Alan Tedeško nam je približal dvojčka (psalm 50 in 51), v katerih se srečamo z Božjo pravičnostjo in usmiljenjem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismopsalmieksegezadve potipravičnostusmiljenje

Komentar tedna

VEČ ...|24. 1. 2020
Jure Levart: Savel, Savel, zakaj me preganjaš?

Današnji komentar je pripravil profesor vere in kulture na škofijski gimnaziji v Mariboru, Jure Levart.

Jure Levart: Savel, Savel, zakaj me preganjaš?

Današnji komentar je pripravil profesor vere in kulture na škofijski gimnaziji v Mariboru, Jure Levart.

Jure Levart

družbakomentarodnosiduhovnost

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 1. 2020
Pismi misijonarjev

Prebrali smo dela pisem slovenskih misijonarjev, ki delujeta v Kirgiziji in Braziliji.

Pismi misijonarjev

Prebrali smo dela pisem slovenskih misijonarjev, ki delujeta v Kirgiziji in Braziliji.

Jure Sešek

družbamisijoniKirgizijaBrazilija

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|26. 1. 2020
Svetopisemski maraton 2020

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnji Svetopisemski maraton, ki se je začel 26. januarja. Z nami sta bili članici projektne ekipe Katarina Zupančič in Eva Strajnar.

Svetopisemski maraton 2020

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnji Svetopisemski maraton, ki se je začel 26. januarja. Z nami sta bili članici projektne ekipe Katarina Zupančič in Eva Strajnar.

Petra Stopar

duhovnostdružbaizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 1. 2020
Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Marta Jerebič

duhovnostpapežinfodružbaodnosi

Rožni venec

VEČ ...|26. 1. 2020
Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost