Moja zgodba

VEČ ...|11. 2. 2024
Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

spominpolitikaMartin KrannerErika JazbarJože MožinaIvo JevnikarMarjeta KrannerS svetimi Višarjami v srcu

Moja zgodba

Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

VEČ ...|11. 2. 2024
Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

Jože Bartolj

spominpolitikaMartin KrannerErika JazbarJože MožinaIvo JevnikarMarjeta KrannerS svetimi Višarjami v srcu

Moja zgodba

VEČ ...|28. 5. 2023
Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023

Moja zgodba

Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023
VEČ ...|28. 5. 2023

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Moja zgodba

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Moja zgodba

VEČ ...|19. 12. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Velike Lašče

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Velike Lašče

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

spominpolitikaJože MožinaSlovenski razkolVelike Lašče

Moja zgodba

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Velike Lašče

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

VEČ ...|19. 12. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Velike Lašče

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaSlovenski razkolVelike Lašče

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2021
Jože Možina, Tomaž Ivešič in Renato Podbersič o novi številki revije Dileme

Jože Možina, Tomaž Ivešič in Renato Podbersič o novi številki revije Dileme

kulturaJože MožinaTomaž IvešičRenato Podbersič

Kulturni utrinki

Jože Možina, Tomaž Ivešič in Renato Podbersič o novi številki revije Dileme
VEČ ...|7. 7. 2021
Jože Možina, Tomaž Ivešič in Renato Podbersič o novi številki revije Dileme

Jože Bartolj

kulturaJože MožinaTomaž IvešičRenato Podbersič

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

infokočevski rogumorirevolucijajože možina

Informativni prispevki

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Mateja Subotičanec

infokočevski rogumorirevolucijajože možina

Moja zgodba

VEČ ...|18. 4. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Jože MožinaSlovenski razkolRomigenocid nad Romispomin

Moja zgodba

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

VEČ ...|18. 4. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolRomigenocid nad Romispomin

Moja zgodba

VEČ ...|7. 3. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Dobrepolje in Struge

V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno v Dobrepolju in Strugah.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Dobrepolje in Struge

V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno v Dobrepolju in Strugah.

Jože MožinaSlovenski razkolDobrepoljeStruge

Moja zgodba

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Dobrepolje in Struge

V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno v Dobrepolju in Strugah.

VEČ ...|7. 3. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Dobrepolje in Struge

V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno v Dobrepolju in Strugah.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolDobrepoljeStruge

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Pogovor o

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo