Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.
Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.
Tokratna gostja je bila predsednica Združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, ki je predstavila Vodnik za osebe z demenco v času covida-19. Posebej je poudarila pomen dnevne rutine, kako si popestriti čas doma ter povedala, kako pomembno je družabništvo in telesna aktivnost. Pa tudi, kako zmanjšati možnosti tavanja oseb z demenco in kam se lahko za pomoč obrnejo svojci.
Tokratna gostja je bila predsednica Združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, ki je predstavila Vodnik za osebe z demenco v času covida-19. Posebej je poudarila pomen dnevne rutine, kako si popestriti čas doma ter povedala, kako pomembno je družabništvo in telesna aktivnost. Pa tudi, kako zmanjšati možnosti tavanja oseb z demenco in kam se lahko za pomoč obrnejo svojci.
Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.
Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.
Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!
Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!
Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.
Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.
Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.
Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.
Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.
Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.
Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.
Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.