Radijski roman
VEČ ...|4. 4. 2019
Fran Milčinski: Butalci - šesti del
Pred vami sta še dve zgodbi o Butalcih Frana Milčinskega: Butalski medved in Butalci gredo po sol.
Radijski roman
Fran Milčinski: Butalci - šesti del
VEČ ...|4. 4. 2019
Radijski roman
VEČ ...|28. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - peti del
Tokrat prisluhnite zgodbama Turki v Butalah in Kako je krivi veri v Butalah odklenkalo.
Radijski roman
Fran Milčinski: Butalci - peti del
VEČ ...|28. 3. 2019
Radijski roman
VEČ ...|21. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - četrti del
Prisluhnite zgodbama Kako so si Butalci omislili pamet in Butalski gasilci.
Radijski roman
Fran Milčinski: Butalci - četrti del
VEČ ...|21. 3. 2019
Radijski roman
VEČ ...|14. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - tretji del
Tokrat sta na vrsti zgodba O butalskem kovaču ter pripoved O dedcu, babi, svinji in Cefizlju.
Radijski roman
Fran Milčinski: Butalci - tretji del
VEČ ...|14. 3. 2019
Radijski roman
VEČ ...|7. 3. 2019
Fran Milčinski: Butalci - drugi del
Tokrat spoznavamo dve zgodbi u Butalcih Frana Milčinskega: Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna ter Kako so Butalci širili cerkev.
Radijski roman
Fran Milčinski: Butalci - drugi del
VEČ ...|7. 3. 2019
Radijski roman
VEČ ...|28. 2. 2019
Fran Milčinski: Butalci - prvi del
V prvem delu serije zgodb o Butalcih, ki jih je Fran Milčinski objavljal v različnih časopisih konec 19 stoletja, bomo spoznali dve: O butalskem policaju in razbojniku Cefizlju ter Kako so Butalci gojili sol.
Radijski roman
Fran Milčinski: Butalci - prvi del
VEČ ...|28. 2. 2019
Priporočamo
|
Aktualno
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.
Sol in luč
VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|1. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. april 2025 ob 05-ih
Naš gost
VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Večer za zakonce in družine
VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.