Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2025
Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

kulturaliteraturaUrška PereničBoris PahorJaz pa nikoli nisem sanjalopus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjemSlovenska Matica

Kulturni utrinki

Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

VEČ ...|20. 1. 2025
Urška Perenič o Pahorjevem zborniku “Jaz pa nikoli nisem sanjal”

Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaUrška PereničBoris PahorJaz pa nikoli nisem sanjalopus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjemSlovenska Matica

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 9. 2023
Nagrade Bienala lutk v Mariboru - Mednarodna konferenca o azijski umetnosti - Boris Pahor razstava Trst

Nagrade Bienala lutk v Mariboru - Mednarodna konferenca o azijski umetnosti - Boris Pahor razstava Trst

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmBoris Pahor

Kulturni utrinki

Nagrade Bienala lutk v Mariboru - Mednarodna konferenca o azijski umetnosti - Boris Pahor razstava Trst
VEČ ...|12. 9. 2023
Nagrade Bienala lutk v Mariboru - Mednarodna konferenca o azijski umetnosti - Boris Pahor razstava Trst

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmBoris Pahor

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 6. 2023
Zapleti okoli Borisa Pahorja na Knjižnem sejmu v Frankfurtu - Razstava Neznani Kregar v družini

Zapleti okoli Borisa Pahorja na Knjižnem sejmu v Frankfurtu - Razstava Neznani Kregar v družini

kulturaliteraturalikovna umetnostBoris PahorStane Kregar

Kulturni utrinki

Zapleti okoli Borisa Pahorja na Knjižnem sejmu v Frankfurtu - Razstava Neznani Kregar v družini
VEČ ...|28. 6. 2023
Zapleti okoli Borisa Pahorja na Knjižnem sejmu v Frankfurtu - Razstava Neznani Kregar v družini

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostBoris PahorStane Kregar

Moja zgodba

VEČ ...|18. 12. 2022
Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

spominpolitikaIgor OmerzaBoris PahorDrago JančarEdvard Kocbek

Moja zgodba

Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

VEČ ...|18. 12. 2022
Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor OmerzaBoris PahorDrago JančarEdvard Kocbek

Od slike do besede

VEČ ...|30. 8. 2022
Dr. Urška Perenič ob 109. obletnici rojstva Borisa Pahorja

26. septembra 2022 bi 109. rojstni dan slavil zamejski pisatelj Boris Pahor. Ob tem smo nekaj mescev po njegovi smrti pripravili pogovor z literarno zgodovinarko, univerzitetno profesorico dr. Urško Perenič. Pogovoru o pokojnem pisatelju, njegovem pomenu in nekaterih projektih, ki se bodo še zgodili jeseni, pa v oddaji Od slike do besede.

Dr. Urška Perenič ob 109. obletnici rojstva Borisa Pahorja

26. septembra 2022 bi 109. rojstni dan slavil zamejski pisatelj Boris Pahor. Ob tem smo nekaj mescev po njegovi smrti pripravili pogovor z literarno zgodovinarko, univerzitetno profesorico dr. Urško Perenič. Pogovoru o pokojnem pisatelju, njegovem pomenu in nekaterih projektih, ki se bodo še zgodili jeseni, pa v oddaji Od slike do besede.

kulturaliteraturaBoris PahorUrška Perenič

Od slike do besede

Dr. Urška Perenič ob 109. obletnici rojstva Borisa Pahorja

26. septembra 2022 bi 109. rojstni dan slavil zamejski pisatelj Boris Pahor. Ob tem smo nekaj mescev po njegovi smrti pripravili pogovor z literarno zgodovinarko, univerzitetno profesorico dr. Urško Perenič. Pogovoru o pokojnem pisatelju, njegovem pomenu in nekaterih projektih, ki se bodo še zgodili jeseni, pa v oddaji Od slike do besede.

VEČ ...|30. 8. 2022
Dr. Urška Perenič ob 109. obletnici rojstva Borisa Pahorja

26. septembra 2022 bi 109. rojstni dan slavil zamejski pisatelj Boris Pahor. Ob tem smo nekaj mescev po njegovi smrti pripravili pogovor z literarno zgodovinarko, univerzitetno profesorico dr. Urško Perenič. Pogovoru o pokojnem pisatelju, njegovem pomenu in nekaterih projektih, ki se bodo še zgodili jeseni, pa v oddaji Od slike do besede.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBoris PahorUrška Perenič

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 8. 2022
Razstava Ante Trstenjak v Mariboru - Pahorjeva Nekropola v stripu

Kulturni utrinki

Razstava Ante Trstenjak v Mariboru - Pahorjeva Nekropola v stripu
VEČ ...|29. 8. 2022

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 8. 2022
Dr. Urška Perenič simpozij in projekt Boris Pahor

Dr. Urška Perenič simpozij in projekt Boris Pahor

kulturaliteraturaBoris PahorUrška Perenič

Kulturni utrinki

Dr. Urška Perenič simpozij in projekt Boris Pahor
VEČ ...|26. 8. 2022
Dr. Urška Perenič simpozij in projekt Boris Pahor

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBoris PahorUrška Perenič

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2022
Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

infoizobraževanjeboris pahor

Informativni prispevki

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

VEČ ...|7. 6. 2022
Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Alen Salihović

infoizobraževanjeboris pahor

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|21. 6. 2025
Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Slavi Košir

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|24. 6. 2025
Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Manca Hribar

komentar

Za življenje

VEČ ...|21. 6. 2025
Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2025
Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbaNiko HouškaSlovena VoicesPlečnik in a-cappella

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Spominjamo se

VEČ ...|27. 6. 2025
Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

s. Meta Potočnik

rehabilitacijamožganinesreče