Zgodbe za otroke

VEČ ...|29. 5. 2024
Slovo od Vietnama

Aprila 1975 so Saigon zavzeli Hošiminhovi borci, ki so mesto poimenovali po njihovem voditelju Hošiminh. Postopno so iz države pregnali vse tujce in se polastili tudi njihovega premoženja. Misijonar Majcen je vse skrbi izročal Marijini priprošnji.

Slovo od Vietnama

Aprila 1975 so Saigon zavzeli Hošiminhovi borci, ki so mesto poimenovali po njihovem voditelju Hošiminh. Postopno so iz države pregnali vse tujce in se polastili tudi njihovega premoženja. Misijonar Majcen je vse skrbi izročal Marijini priprošnji.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceAndrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Zgodbe za otroke

Slovo od Vietnama

Aprila 1975 so Saigon zavzeli Hošiminhovi borci, ki so mesto poimenovali po njihovem voditelju Hošiminh. Postopno so iz države pregnali vse tujce in se polastili tudi njihovega premoženja. Misijonar Majcen je vse skrbi izročal Marijini priprošnji.

VEČ ...|29. 5. 2024
Slovo od Vietnama

Aprila 1975 so Saigon zavzeli Hošiminhovi borci, ki so mesto poimenovali po njihovem voditelju Hošiminh. Postopno so iz države pregnali vse tujce in se polastili tudi njihovega premoženja. Misijonar Majcen je vse skrbi izročal Marijini priprošnji.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceAndrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Zgodbe za otroke

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 5. 2024
Prihod sester Hčera Marije Pomočnice

Salezijanske so v Vietnam prispele leta 1960. Gospod Majcen jih je spodbujal, naj pri vzgoji dekli skrbijo, da bodo oznanjevale Jezusov evangelij, hkrati pa spoštovale njihovo domačo kulturo in običaje.

Prihod sester Hčera Marije Pomočnice

Salezijanske so v Vietnam prispele leta 1960. Gospod Majcen jih je spodbujal, naj pri vzgoji dekli skrbijo, da bodo oznanjevale Jezusov evangelij, hkrati pa spoštovale njihovo domačo kulturo in običaje.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Zgodbe za otroke

Prihod sester Hčera Marije Pomočnice

Salezijanske so v Vietnam prispele leta 1960. Gospod Majcen jih je spodbujal, naj pri vzgoji dekli skrbijo, da bodo oznanjevale Jezusov evangelij, hkrati pa spoštovale njihovo domačo kulturo in običaje.

VEČ ...|27. 5. 2024
Prihod sester Hčera Marije Pomočnice

Salezijanske so v Vietnam prispele leta 1960. Gospod Majcen jih je spodbujal, naj pri vzgoji dekli skrbijo, da bodo oznanjevale Jezusov evangelij, hkrati pa spoštovale njihovo domačo kulturo in običaje.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Zgodbe za otroke

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 5. 2024
Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnicetvoj talent štejeandrej majcen

Zgodbe za otroke

Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

VEČ ...|25. 5. 2024
Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnicetvoj talent štejeandrej majcen

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Zgodbe za otroke

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 5. 2024
Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Zgodbe za otroke

Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

VEČ ...|22. 5. 2024
Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Zgodbe za otroke

VEČ ...|21. 5. 2024
Selitev na jug Vietnama

Okrog štiristo petdeset otrok je moralo zapustiti sirotišnico in našega misijonarja je skrbelo kam jih bodo zdaj lahko nastanili. S pomočjo dobrotnikov so poleteli na jug Vietnama. Ob pristanku letala pa doživeli čudež.

Selitev na jug Vietnama

Okrog štiristo petdeset otrok je moralo zapustiti sirotišnico in našega misijonarja je skrbelo kam jih bodo zdaj lahko nastanili. S pomočjo dobrotnikov so poleteli na jug Vietnama. Ob pristanku letala pa doživeli čudež.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent štejebarbara kastelecšmarnice 2024

Zgodbe za otroke

Selitev na jug Vietnama

Okrog štiristo petdeset otrok je moralo zapustiti sirotišnico in našega misijonarja je skrbelo kam jih bodo zdaj lahko nastanili. S pomočjo dobrotnikov so poleteli na jug Vietnama. Ob pristanku letala pa doživeli čudež.

VEČ ...|21. 5. 2024
Selitev na jug Vietnama

Okrog štiristo petdeset otrok je moralo zapustiti sirotišnico in našega misijonarja je skrbelo kam jih bodo zdaj lahko nastanili. S pomočjo dobrotnikov so poleteli na jug Vietnama. Ob pristanku letala pa doživeli čudež.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent štejebarbara kastelecšmarnice 2024

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž Kavčič

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 7. 2024
Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 7. 2024
Vročina naj bi oklestila pridelek koruze in oljnic

Medtem ko rahlo znižane napovedi pridelkov krušne pšenice ostajajo v okviru petletnega povprečja EU pridelave, pa v julijskem biltenu MARS najdemo precej znižane napovedi pridelka koruze, fižola, sončnic in oljne ogrščice. Ekstremna vročina in suša naj bi znižali junijsk napovedi pridelka koruze za zrnje v Bolgariji za 15 %, na Madžarskem za 14 % in v Romuniji za 13 %, znižanje pa naj bi bilo tako, da bo vplivalo tudi na padec povprečja pridelave teh poljščin v zadnjih petih letih.

Vročina naj bi oklestila pridelek koruze in oljnic

Medtem ko rahlo znižane napovedi pridelkov krušne pšenice ostajajo v okviru petletnega povprečja EU pridelave, pa v julijskem biltenu MARS najdemo precej znižane napovedi pridelka koruze, fižola, sončnic in oljne ogrščice. Ekstremna vročina in suša naj bi znižali junijsk napovedi pridelka koruze za zrnje v Bolgariji za 15 %, na Madžarskem za 14 % in v Romuniji za 13 %, znižanje pa naj bi bilo tako, da bo vplivalo tudi na padec povprečja pridelave teh poljščin v zadnjih petih letih.

Robert Božič

naravakmetijstvovžitapridelki

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2024
100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz Rebula

Spominjamo se

VEČ ...|24. 7. 2024
Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo