Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.
Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.
Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
Gostili smo prvega Slovenca, ki je prehodil Apalaško pot, eno najstarejših daljinskih pešpoti, ki teče vporedno z Atllantsko obalo. 14 zveznih držav, od Georgie do Maina in skupaj 142 kilometrov vzpona. Mati vseh poti je divjinska pot, kjer sicer pohodnikov ne manjka, a hkrati so ti več kot teden dni hoje oddaljeni od civilizacije. Jakob J. Kenda, ki ga poznamo kot prevajalca Harryja Potterja, jo je prehodil leta 2017 in o tem napisal potopisni roman.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. november 2024 ob 05-ih
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.