V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.
V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.
V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve. O tem je spregovorila naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.
V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve. O tem je spregovorila naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.
V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila.
V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila.
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.
Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.
Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. november 2024 ob 05-ih
Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.
V sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor za 34. nedeljo med letom oziroma za praznik Kristusa, kralja vesoljstva, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledila bo molitev prvih nedeljskih večernic in molitev rožnega venca, s katerim bomo molili za Radio Ognjišče in vse njegove ustvarjalce programa. Zadnje dejanje sobotnega duhovnega večera bo radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat bo govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili bomo tudi o križevem potu.