Povabili smo prvaka opozicije, predsednika SDS Janeza Janšo. Zanimal nas je njegov pogled na aktualno politično dogajanje, kako komentira nastanek novih strank, ali bo SDS ostala v Evropski ljudski stranki, kaj prinašajo volitve v ZDA, nismo pa mogli mimo sodnih postopkov zoper njega.

Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.

Donald Trump bo po zmagi na volitvah kot 47. predsednik ZDA prisegel 20. januarja. Kaj vse svetovno silo čaka do takrat in kaj po tem, ko bo prevzel vodenje administracije v Washingtonu, smo vprašali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja. Komentiral je še nekaj ostalih aktualnih tem.

Donald Trump naj bi po zadnjih rezultatih osvojil drugi mandat, pri čemer je negativna kampanja Kamale Harris razočarala delavski razred, saj ni znala ponuditi jasne vizije, kako izboljšati njihova življenja, je za Radio Ognjišče komentiral politolog Klemen Balanč.

Kako bo novi predsednik ZDA sodeloval z Evropo, predvsem pa z Evropsko unijo smo vprašali nekdanjega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, diplomata dr. Boža Cerarja in politologa Klemna Balanča.

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.