Radijska kateheza
V tokratni katehezi smo pogledali v Origenov uvod v Visoko pesem. To je ljubezenska pesem, ki jo moremo brati na mnogo načinov. V duhovno branje nas je uvedel brat Jan Dominik Bogataj.
Radijska kateheza
V tokratni katehezi smo pogledali v Origenov uvod v Visoko pesem. To je ljubezenska pesem, ki jo moremo brati na mnogo načinov. V duhovno branje nas je uvedel brat Jan Dominik Bogataj.
Radijska kateheza
Prvi kristjani so se soočali z mnogimi izzivi, saj so bil razpeti med religiozne in kulturne navade tedanjega časa, ki so zelo podrobno določale način njihovega življenja, in novostjo, ki jo je prineslo življenje v Kristusu. Z dr. Maksimilijanom Matjažem smo se posvetili 8. poglavju Prvega pisma Korinčanom, ki govori o omejeni vrednosti spoznanja, moči ljubezni in odnosu kristjanov do malikovalskih praks. Smo pred podobnimi izzivi tudi danes?
Radijska kateheza
Prvi kristjani so se soočali z mnogimi izzivi, saj so bil razpeti med religiozne in kulturne navade tedanjega časa, ki so zelo podrobno določale način njihovega življenja, in novostjo, ki jo je prineslo življenje v Kristusu. Z dr. Maksimilijanom Matjažem smo se posvetili 8. poglavju Prvega pisma Korinčanom, ki govori o omejeni vrednosti spoznanja, moči ljubezni in odnosu kristjanov do malikovalskih praks. Smo pred podobnimi izzivi tudi danes?
Za življenje
V središču našega srca je vedno pogovor, ki je najprej pogovor s samim seboj. Kaj je v našem središču? Ali je to vest ali intuicija, ki nam pove, kaj je prav, kako početi stvari ali do česa moramo biti sočutni. Eno najpomembnejših vprašanj je gotovo, kako biti sočuten do samega sebe. Gost oddaje je bil tokrat frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Za življenje
V središču našega srca je vedno pogovor, ki je najprej pogovor s samim seboj. Kaj je v našem središču? Ali je to vest ali intuicija, ki nam pove, kaj je prav, kako početi stvari ali do česa moramo biti sočutni. Eno najpomembnejših vprašanj je gotovo, kako biti sočuten do samega sebe. Gost oddaje je bil tokrat frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Svetovalnica
V obdobju, ko glasbene šole razpisujejo vpise, smo v Svetovalnici govorili o glasbeni izobrazbi. Kakšna je najprimernejša starost za začetek učenja inštrumenta in kako sploh izbrati inštrument? Do kdaj vztrajati in kako pravilno spodbujati otrok? Z nami je bil ravnatelj Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava Daniel Eyer.
Svetovalnica
V obdobju, ko glasbene šole razpisujejo vpise, smo v Svetovalnici govorili o glasbeni izobrazbi. Kakšna je najprimernejša starost za začetek učenja inštrumenta in kako sploh izbrati inštrument? Do kdaj vztrajati in kako pravilno spodbujati otrok? Z nami je bil ravnatelj Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava Daniel Eyer.
Radijska kateheza
Tokrat je bil naš sogovornik nadškof Marjan Turnšek.
Radijska kateheza
Tokrat je bil naš sogovornik nadškof Marjan Turnšek.
Via positiva
Vsako leto opravimo vsaj kakšno izobraževanje na še ne poznanih področjih. Življenje prinese na pot stvari, ki si jih nikoli nismo predstavljali, da bodo del naše poti. Pomebno je imeti svoje cilje, jim slediti. So nekaj, kar v času in prostoru določa naše življenje, toda važno je ostati tudi odprt za novo. To je polje našega razvoja in rasti. Mag. Martin Lisec, psihoterapevt, logoterapevt, direktor Inštituta Stopinje in predsednik Društva Logos.
Via positiva
Vsako leto opravimo vsaj kakšno izobraževanje na še ne poznanih področjih. Življenje prinese na pot stvari, ki si jih nikoli nismo predstavljali, da bodo del naše poti. Pomebno je imeti svoje cilje, jim slediti. So nekaj, kar v času in prostoru določa naše življenje, toda važno je ostati tudi odprt za novo. To je polje našega razvoja in rasti. Mag. Martin Lisec, psihoterapevt, logoterapevt, direktor Inštituta Stopinje in predsednik Društva Logos.
Radijska kateheza
Kaj pravi o temeljih sinodalnosti antični filozof Platon? O tem in štirih stebrih, na katere je sinodalno pot Katoliške Cerkve postavil duhovnik Milan Knep, smo govorili v radijski katehezi četrte sobote v aprilu. Spomnil se je tudi sodelavca papeža Janeza XXIII., Yvesa Congarja, ki je v cerkvenih ustanovah odkrival ostanke fevdalnega obdobja, ki ovirajo prenovo Cerkve.
Radijska kateheza
Kaj pravi o temeljih sinodalnosti antični filozof Platon? O tem in štirih stebrih, na katere je sinodalno pot Katoliške Cerkve postavil duhovnik Milan Knep, smo govorili v radijski katehezi četrte sobote v aprilu. Spomnil se je tudi sodelavca papeža Janeza XXIII., Yvesa Congarja, ki je v cerkvenih ustanovah odkrival ostanke fevdalnega obdobja, ki ovirajo prenovo Cerkve.
Življenje išče pot
Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Življenje išče pot
Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Komentar tedna
V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.
Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani
Komentar tedna
V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.
Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani
Radijska kateheza
Ali družbena vprašanja zadevajo kristjana? Kaj pa politika? In če se ta spridi? Sodijo te teme v cerkveni prostor? Na ta in tem podobna vprašanja je odgovarjal nadškof Marjan Turnšek.
Radijska kateheza
Ali družbena vprašanja zadevajo kristjana? Kaj pa politika? In če se ta spridi? Sodijo te teme v cerkveni prostor? Na ta in tem podobna vprašanja je odgovarjal nadškof Marjan Turnšek.
Svetovalnica
Na materinski dan smo se pogovarjali z Jano Lavtižar, specialistko zakonske in družinske terapije. Materinstvo, očetovstvo, izzivi in lepota starševstva, je bila vodilna tema, pa tudi, zakaj imajo mame tako pogosto slabo vest ali občutek krivde, da niso dovolj dobre?
Svetovalnica
Na materinski dan smo se pogovarjali z Jano Lavtižar, specialistko zakonske in družinske terapije. Materinstvo, očetovstvo, izzivi in lepota starševstva, je bila vodilna tema, pa tudi, zakaj imajo mame tako pogosto slabo vest ali občutek krivde, da niso dovolj dobre?
Svetovalnica
Ker so cene pogonskih goriv vse višje, smo se v Svetovalnici vprašali, koliko in kako lahko privarčujemo z načinom vožnje in rednim vzdrževanjem avtomobila. Če bi se s polnim rezervoarjem radi pripeljali čim dlje ... Z nami je bil AMZS inštruktor varne vožnje Danijel Granda.
Svetovalnica
Ker so cene pogonskih goriv vse višje, smo se v Svetovalnici vprašali, koliko in kako lahko privarčujemo z načinom vožnje in rednim vzdrževanjem avtomobila. Če bi se s polnim rezervoarjem radi pripeljali čim dlje ... Z nami je bil AMZS inštruktor varne vožnje Danijel Granda.
Za sožitje
Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka?
Za sožitje
Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka?
Svetovalnica
Ob Tednu katoliškega šolstva, ki so ga v letu 2022 koordinirali v Škofijski gimnaziji Vipava, smo k pogovoru povabili Primoža Erjavca, šolskega kaplana. Govorili smo o pomenu solidarnosti in prostovoljstva, o graditvi skupnosti z mladimi in med njimi, o katoliških vrednotah, zakaj jih poudarjati, ker niso samoumevne, kako sobivati z mladimi, se od njih učiti, o katoliški pedagogiki in tudi, kako mladi prepoznajo potrebe med sovrstniki in v družbi sploh?
Svetovalnica
Ob Tednu katoliškega šolstva, ki so ga v letu 2022 koordinirali v Škofijski gimnaziji Vipava, smo k pogovoru povabili Primoža Erjavca, šolskega kaplana. Govorili smo o pomenu solidarnosti in prostovoljstva, o graditvi skupnosti z mladimi in med njimi, o katoliških vrednotah, zakaj jih poudarjati, ker niso samoumevne, kako sobivati z mladimi, se od njih učiti, o katoliški pedagogiki in tudi, kako mladi prepoznajo potrebe med sovrstniki in v družbi sploh?
Petkov večer
Tradicionalni Teden katoliškega šolstva, ki ga je letos koordinirala Škofijska gimnazija Vipava, smo sklenili v “podaljšanem” Petkovem večeru. S pogovori, ki smo jih posneli med vipavskimi gimnazijci ter s pesmimi vseh katoliških šol smo zbirali sredstva za solidarnostni sklad. Pomoč sklada prejemajo mladi iz socialno šibkejših družin. Tudi sami se po svojih močeh dejavno vključujejo v zbiranje sredstev za omenjeni sklad z različnimi projekti čez vse leto. V oddaji smo slišali več pričevanj staršev, prejemnikov pomoči, se pogovarjali o utripu in tudi o posebnostih ter pomembnosti katoliškega izobraževanja in vzgoje.
Petkov večer
Tradicionalni Teden katoliškega šolstva, ki ga je letos koordinirala Škofijska gimnazija Vipava, smo sklenili v “podaljšanem” Petkovem večeru. S pogovori, ki smo jih posneli med vipavskimi gimnazijci ter s pesmimi vseh katoliških šol smo zbirali sredstva za solidarnostni sklad. Pomoč sklada prejemajo mladi iz socialno šibkejših družin. Tudi sami se po svojih močeh dejavno vključujejo v zbiranje sredstev za omenjeni sklad z različnimi projekti čez vse leto. V oddaji smo slišali več pričevanj staršev, prejemnikov pomoči, se pogovarjali o utripu in tudi o posebnostih ter pomembnosti katoliškega izobraževanja in vzgoje.
Sol in luč
»Odnos do življenja nastane v glavi. Tam so doma strahovi, pričakovanja in vaši odzivi. Za vse našteto je podlaga v spominih, zato je zelo pomembno, kaj odložite v »zbiralnik spominov«. To je le ena od misli iz praktične in dragocene knjižice z naslovom Vso srečo, ki ima podnaslov Mali učbenik preživetja. Če želite izvedeti, kako s telesnimi držami možganom načrtno sporočiti pozitivne misli, prisluhnite oddaji Sol in luč.
Sol in luč
»Odnos do življenja nastane v glavi. Tam so doma strahovi, pričakovanja in vaši odzivi. Za vse našteto je podlaga v spominih, zato je zelo pomembno, kaj odložite v »zbiralnik spominov«. To je le ena od misli iz praktične in dragocene knjižice z naslovom Vso srečo, ki ima podnaslov Mali učbenik preživetja. Če želite izvedeti, kako s telesnimi držami možganom načrtno sporočiti pozitivne misli, prisluhnite oddaji Sol in luč.
Radijska kateheza
S celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem smo nadaljevali z razlago sedmega poglavja Prvega pisma Korinčanom, v katerem apostol Pavel govori o zakonu, v katerem morda eden od zakoncev ni veren in zakaj to ne pomeni nujno nečesa slabega. Apostol tamkajšnje prebivalce spodbuja k temu, naj živijo svojo poklicanost v stanu, ki mu pripadajo. Kaj pa, če je nekdo suženj?
Radijska kateheza
S celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem smo nadaljevali z razlago sedmega poglavja Prvega pisma Korinčanom, v katerem apostol Pavel govori o zakonu, v katerem morda eden od zakoncev ni veren in zakaj to ne pomeni nujno nečesa slabega. Apostol tamkajšnje prebivalce spodbuja k temu, naj živijo svojo poklicanost v stanu, ki mu pripadajo. Kaj pa, če je nekdo suženj?
Za življenje
Post pride zato, da bi nas prebudil iz naše otopelosti. Kdor gleda navzven, sanja. Kdor pogleda vase, se prebudi, je zapisal Jung. V oddaji Za življenje smo pogledali v ostanke preteklosti, ki se želijo razrešiti v umu in telesu živečih. O vlogi podedovanih družinskih vzorcev - strahu, občutij in vedenj, ki ohranjajo krog trpljenja iz generacije v generacijo, je tekla beseda s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom in s poslušalci, ki so se oglasili v eter.
Za življenje
Post pride zato, da bi nas prebudil iz naše otopelosti. Kdor gleda navzven, sanja. Kdor pogleda vase, se prebudi, je zapisal Jung. V oddaji Za življenje smo pogledali v ostanke preteklosti, ki se želijo razrešiti v umu in telesu živečih. O vlogi podedovanih družinskih vzorcev - strahu, občutij in vedenj, ki ohranjajo krog trpljenja iz generacije v generacijo, je tekla beseda s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom in s poslušalci, ki so se oglasili v eter.
Via positiva
Povečani depresija in anksioznost sta ključna dejavnika, ki kažeta na psihološke spremembe med ljudmi. Nekateri se spremembam lažje prilagodijo kot drugi. Kako izbirati, se odločati, da ne bi ponavljali starih nepravih vzorcev? Se lahko naučimo drugačnih odzivov in kako? Zakaj je dobro poznati vedenjske vzorce naše primarne vzgoje? To je le nekaj izhodišč iz pogovora z Anjo Fabjan, psihoterapevtko, v premislek ob postnem času. Večina si ob postu zada kakšno odpoved, kaj pa, če bi ob tem razmišljali tudi, česa pa je lahko v mojem življenju več?
Via positiva
Povečani depresija in anksioznost sta ključna dejavnika, ki kažeta na psihološke spremembe med ljudmi. Nekateri se spremembam lažje prilagodijo kot drugi. Kako izbirati, se odločati, da ne bi ponavljali starih nepravih vzorcev? Se lahko naučimo drugačnih odzivov in kako? Zakaj je dobro poznati vedenjske vzorce naše primarne vzgoje? To je le nekaj izhodišč iz pogovora z Anjo Fabjan, psihoterapevtko, v premislek ob postnem času. Večina si ob postu zada kakšno odpoved, kaj pa, če bi ob tem razmišljali tudi, česa pa je lahko v mojem življenju več?
Radijska kateheza
Poznate kakšno redovnico, redovnika? Jih srečujete na poti v službo? V katehezi zadnje februarske sobote smo s sestro Magdo Burger govorili o tej obliki služenja ljudem in Cerkvi.
Radijska kateheza
Poznate kakšno redovnico, redovnika? Jih srečujete na poti v službo? V katehezi zadnje februarske sobote smo s sestro Magdo Burger govorili o tej obliki služenja ljudem in Cerkvi.
Radijska kateheza
V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.
Radijska kateheza
V februarski katehezi za bolnike smo spoznali letošnjo papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov - ki ima tokrat naslov Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče. (Lk 6,36). Posebej pa se bomo posvetili tudi Lurdu – romarskemu središču, ki številnim bolnikom nudi upanje in tolažbo.
Svetovalnica
Pri Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo so pozvali k razmisleku: kako ravnamo kot družba z mladostnicami/ki, ki so v ranljivem psiho-fizičnem razvojnem obdobju in zato potrebujejo posebno skrb za zdrav razvoj. Pomembno je dati veljavo njihovemu doživljanju. Govorili smo z dr. Tamaro Trobentar.
Svetovalnica
Pri Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo so pozvali k razmisleku: kako ravnamo kot družba z mladostnicami/ki, ki so v ranljivem psiho-fizičnem razvojnem obdobju in zato potrebujejo posebno skrb za zdrav razvoj. Pomembno je dati veljavo njihovemu doživljanju. Govorili smo z dr. Tamaro Trobentar.
Življenje išče pot
Prenekateri starši si belijo glavo, kako svojim najstnikom približati lepoto in pomen svete maše za vsakdanje življenje. Ob tem pa morda tudi sami ne vedo dovolj. Tu so še birmanski botri, ki se sprašujejo, kaj naj podarijo svojemu duhovnemu varovancu na poti do zakramenta birme.
Takšnim in podobnim primerom prihaja naproti portal Luč.si.
Življenje išče pot
Prenekateri starši si belijo glavo, kako svojim najstnikom približati lepoto in pomen svete maše za vsakdanje življenje. Ob tem pa morda tudi sami ne vedo dovolj. Tu so še birmanski botri, ki se sprašujejo, kaj naj podarijo svojemu duhovnemu varovancu na poti do zakramenta birme.
Takšnim in podobnim primerom prihaja naproti portal Luč.si.
Svetovalnica
Jutranja Svetovalnica je prinesla pogovor o bontonu s strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk.
Svetovalnica
Jutranja Svetovalnica je prinesla pogovor o bontonu s strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk.
Radijska kateheza
V oddaji smo se pogovarjali s škofom Maksimilijanom Matjažem. Kako razumeti apostola Pavla, ko v svojem prvem pismu Korinčanom daje napotke zakoncem, devicam in samskim o tem, kako naj živijo - in to ne le v družbi ampak celo v intimni sferi. Škof je razložil, zakaj in kako se apostol sploh dotika teh vprašanj.
Radijska kateheza
V oddaji smo se pogovarjali s škofom Maksimilijanom Matjažem. Kako razumeti apostola Pavla, ko v svojem prvem pismu Korinčanom daje napotke zakoncem, devicam in samskim o tem, kako naj živijo - in to ne le v družbi ampak celo v intimni sferi. Škof je razložil, zakaj in kako se apostol sploh dotika teh vprašanj.
Pogovor o
V javnem šolstvu in socialnih zavodih se vsakodnevno srečujejo z mladimi in otroki. Glede na to, da so v epidemiji vzgojno-izobraževalne ustanove v srčiki dogajanja, so tudi redno zaposlene sestre zelo vpete v družbeno dogajanje. Pogovor odstira vpogled v bolj skrito življenje sester, a zato nič manj pomembno za našo družbo.
Pogovor o
V javnem šolstvu in socialnih zavodih se vsakodnevno srečujejo z mladimi in otroki. Glede na to, da so v epidemiji vzgojno-izobraževalne ustanove v srčiki dogajanja, so tudi redno zaposlene sestre zelo vpete v družbeno dogajanje. Pogovor odstira vpogled v bolj skrito življenje sester, a zato nič manj pomembno za našo družbo.
Radijska kateheza
V tokratni katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na različna vprašanja. Najprej na tista, ki se navezujejo na vero in človekovo svobodno voljo na eni ter Božjo voljo na drugi strani. Dotaknili smo se tudi dogajanja s področja splava in LGBT ideologije v ZDA in Kanadi, pa tudi sinodalnega dogajanja, ki se zdi zgolj mrtva črka na papirju.
Radijska kateheza
V tokratni katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na različna vprašanja. Najprej na tista, ki se navezujejo na vero in človekovo svobodno voljo na eni ter Božjo voljo na drugi strani. Dotaknili smo se tudi dogajanja s področja splava in LGBT ideologije v ZDA in Kanadi, pa tudi sinodalnega dogajanja, ki se zdi zgolj mrtva črka na papirju.
Za sožitje
Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi.
Za sožitje
Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi.
Radijska kateheza
Duhovnik Milan Knep nam je predstavil tretje poglavje Katekizma Katoliške Cerkve, ki ima naslov Človek odgovarja Bogu. Kaj je s tem mišljeno? Kaj pa, če nas bremenijo občutki osamljenosti, nemoči in domnevne nepriljubljenosti, ki nas povsem ohromijo in smo dolgočasni sebi in drugim. Kako naj človek naveže stik z Bogom, če nam je ta popoln tujec? Morda pa smo postali oholi in mislimo, da vse vemo, kot ve Bog. Kje tiči odgovor, kako postati ponižen? Morda z zavedanjem, da je vse minljivo in da ne vemo, kaj je po smrti.
Radijska kateheza
Duhovnik Milan Knep nam je predstavil tretje poglavje Katekizma Katoliške Cerkve, ki ima naslov Človek odgovarja Bogu. Kaj je s tem mišljeno? Kaj pa, če nas bremenijo občutki osamljenosti, nemoči in domnevne nepriljubljenosti, ki nas povsem ohromijo in smo dolgočasni sebi in drugim. Kako naj človek naveže stik z Bogom, če nam je ta popoln tujec? Morda pa smo postali oholi in mislimo, da vse vemo, kot ve Bog. Kje tiči odgovor, kako postati ponižen? Morda z zavedanjem, da je vse minljivo in da ne vemo, kaj je po smrti.
Svetovalnica
Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.
Svetovalnica
Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.
Srečanja
Odnos med starši in najstniki je dinamičen in prebuja veliko čustev na obeh straneh.Kakšno komunikacijo uporabiti in kdaj je vredno kakšno bitko kdaj tudi izgubiti, da dobiš vojno? O tem in še marsičem je tekel pogovor s tremi mamami najstnikov.
Srečanja
Odnos med starši in najstniki je dinamičen in prebuja veliko čustev na obeh straneh.Kakšno komunikacijo uporabiti in kdaj je vredno kakšno bitko kdaj tudi izgubiti, da dobiš vojno? O tem in še marsičem je tekel pogovor s tremi mamami najstnikov.
Svetovalnica
Prof. dr. Marko Pavliha je o priložnostih v času epidemije, ko večina razmišlja o stvareh, ki so nam odvzete ali o vrednotah, ki so kratene, pisal v kolumni. V pogovoru smo nanizali veliko razlogov za optimizem tudi v času pandemičnih sprememb in negotovosti.
Svetovalnica
Prof. dr. Marko Pavliha je o priložnostih v času epidemije, ko večina razmišlja o stvareh, ki so nam odvzete ali o vrednotah, ki so kratene, pisal v kolumni. V pogovoru smo nanizali veliko razlogov za optimizem tudi v času pandemičnih sprememb in negotovosti.
Svetovalnica
V praznični Svetovalnici smo se pogovarjali o tem, kako starši, vzgojitelji in katehisti oznanjamo evangelij otrokom. Kakšne verske vzgoje so otroci deležni pri verouku po naših župnijah in kaj lahko storimo doma? Govorili smo tudi o katehezi Dobrega pastirja, ki je bila pred petimi leti uradno sprejeta kot novo upanje pri katehetskem prizadevanju. Naša gostja je bila uršulinska s. Dárjana Toman.
Svetovalnica
V praznični Svetovalnici smo se pogovarjali o tem, kako starši, vzgojitelji in katehisti oznanjamo evangelij otrokom. Kakšne verske vzgoje so otroci deležni pri verouku po naših župnijah in kaj lahko storimo doma? Govorili smo tudi o katehezi Dobrega pastirja, ki je bila pred petimi leti uradno sprejeta kot novo upanje pri katehetskem prizadevanju. Naša gostja je bila uršulinska s. Dárjana Toman.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.
Radijska kateheza
Ob koncu adventnega časa in začetku božičnega smo z redovnico sestro Magdo Burger govorili o pomenu praznovanja. V liturgiji z njegovo pomočjo podoživljamo skrivnost Jezusa Kristusa, učlovečenega Boga. Ne gre le za spominjanje in ne gre za ciklično ponavljanje istih dogodkov. V središču kateregakoli obreda, maše in celo celotnega liturgičnega leta je namreč Kristusova velikonočna skrivnost, ki določa vse dele obredja in tudi praznike same. Tudi Božič.
Radijska kateheza
Ob koncu adventnega časa in začetku božičnega smo z redovnico sestro Magdo Burger govorili o pomenu praznovanja. V liturgiji z njegovo pomočjo podoživljamo skrivnost Jezusa Kristusa, učlovečenega Boga. Ne gre le za spominjanje in ne gre za ciklično ponavljanje istih dogodkov. V središču kateregakoli obreda, maše in celo celotnega liturgičnega leta je namreč Kristusova velikonočna skrivnost, ki določa vse dele obredja in tudi praznike same. Tudi Božič.
Srečanja
Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja.
Srečanja
Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja.
Radijska kateheza
Naslov decembrske kateheze za bolnike je Angel bližine je vedno tu - dan za dnem nam je blizu, v tolažbo, pogum, srečo in pomoč v vsakdanjem prizadevanju za dobro. Tudi tokrat je bil z nami msgr. Miro Šlibar, voditelj za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan.
Radijska kateheza
Naslov decembrske kateheze za bolnike je Angel bližine je vedno tu - dan za dnem nam je blizu, v tolažbo, pogum, srečo in pomoč v vsakdanjem prizadevanju za dobro. Tudi tokrat je bil z nami msgr. Miro Šlibar, voditelj za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan.
Svetovalnica
Miklavževa Svetovalnica je strokovnjaka za vzgojo vprašala: kako je lahko obdarovanje vzgojno? Kakšna darila so primerna in kdaj je darilo tudi nagrada? Kaj je preveč in ali je lahko tudi premalo? Kako uravnavati pričakovanja? Miha Ruparčič nam je zaupal tudi, kako je sveti Miklavž presenetil njegovo družino.
Svetovalnica
Miklavževa Svetovalnica je strokovnjaka za vzgojo vprašala: kako je lahko obdarovanje vzgojno? Kakšna darila so primerna in kdaj je darilo tudi nagrada? Kaj je preveč in ali je lahko tudi premalo? Kako uravnavati pričakovanja? Miha Ruparčič nam je zaupal tudi, kako je sveti Miklavž presenetil njegovo družino.
Radijska kateheza
V oddaji smo se pogovarjali s celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem.
Radijska kateheza
V oddaji smo se pogovarjali s celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem.
Sobotna iskrica
Z Mavrico pridejo že adventne teme, adventni koledar, Luka Bišček pa je spregovoril o podpori akcije otroci za otroke, vabljeni k poslušanju.
Sobotna iskrica
Z Mavrico pridejo že adventne teme, adventni koledar, Luka Bišček pa je spregovoril o podpori akcije otroci za otroke, vabljeni k poslušanju.
Radijska kateheza
Mesec november se izteka. Zaključujemo cerkveno leto. Naše misli so že usmerjene v adventni čas. Kljub temu se bomo v tej radijski katehezi še enkrat ustavili ob temi, ki močno zaznamuje mesec november, to je smrt, krščanska smrt. Kako jo dojeti? Kako jo razložiti mlademu človeku? Kako v njej videti smisel? Na vprašanja je skušal odgovoriti duhovnik mons. Slavko Rebec.
Radijska kateheza
Mesec november se izteka. Zaključujemo cerkveno leto. Naše misli so že usmerjene v adventni čas. Kljub temu se bomo v tej radijski katehezi še enkrat ustavili ob temi, ki močno zaznamuje mesec november, to je smrt, krščanska smrt. Kako jo dojeti? Kako jo razložiti mlademu človeku? Kako v njej videti smisel? Na vprašanja je skušal odgovoriti duhovnik mons. Slavko Rebec.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha.
Srečanja
Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.
Srečanja
Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.
Radijska kateheza
Pogovarjali smo se s škofom Maksimilijanom Matjažem, spoznavali pa smo Prvo Pavlovo pismo Korinčanom. Tokrat smo si ogledali mesto Korint v času apostola in tamkajšnjo krščansko skupnost, ki se je soočala z razprtijami v lastnih vrstah. Kaj so oznanjali, da so ljudje govorili, da pripadajo eni Pavlu, drugi Kefu, tretji Apolu? Kako se je Pavel lotil cerkvene edinosti in kaj sporoča današnji Cerkvi, ki stopa na sinodalno pot.
Radijska kateheza
Pogovarjali smo se s škofom Maksimilijanom Matjažem, spoznavali pa smo Prvo Pavlovo pismo Korinčanom. Tokrat smo si ogledali mesto Korint v času apostola in tamkajšnjo krščansko skupnost, ki se je soočala z razprtijami v lastnih vrstah. Kaj so oznanjali, da so ljudje govorili, da pripadajo eni Pavlu, drugi Kefu, tretji Apolu? Kako se je Pavel lotil cerkvene edinosti in kaj sporoča današnji Cerkvi, ki stopa na sinodalno pot.
Ni meje za dobre ideje
Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji. V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza.
Ni meje za dobre ideje
Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji. V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza.
Radijska kateheza
Pogovarjali smo se z nadškofom Marjanom Turnškom. Govorili smo o tem, kako lahko sinodo živimo pri nas v Sloveniji in kaj to sploh konkretno pomeni. Ker je pred nami praznik Vseh svetih, pa smo ga povprašali tudi o vsebini praznika, pa zakaj je nevarno praznovati noč čarovnic in kako gleda na pobudo noč svetnikov, ki jo pripravljajo mladi na različnih koncih sveta.
Radijska kateheza
Pogovarjali smo se z nadškofom Marjanom Turnškom. Govorili smo o tem, kako lahko sinodo živimo pri nas v Sloveniji in kaj to sploh konkretno pomeni. Ker je pred nami praznik Vseh svetih, pa smo ga povprašali tudi o vsebini praznika, pa zakaj je nevarno praznovati noč čarovnic in kako gleda na pobudo noč svetnikov, ki jo pripravljajo mladi na različnih koncih sveta.
Komentar tedna
O minljivosti nas prav gotovo še dolgo ne bodo učili še tako dobri učitelji in profesorji, ker tega ni v nobenem šolskem programu. Najboljša učilnica za spoznanje te realnosti, je samo življenje, najboljša praksa pa je prisotnost ob bolnih, trpečih, umirajočih, vse do njihovega konca. Takrat namreč odpadejo vse maske z našega srca in naše duše, četudi moramo na obrazu maske še zmeraj nositi. Če v svojem srcu nosimo vero v Kristusa, potem se preko dotika minljivosti že čuti svetlost večnosti. Kristus s svojimi prebodenimi rokami, ki so tako kot mi, doživele minljivost in smrt, drži odprta vrata večnega življenja, saj je On eden in edini, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Boljšega zdravila za strah od minljivosti in smrti, ne poznam.
Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.
Komentar tedna
O minljivosti nas prav gotovo še dolgo ne bodo učili še tako dobri učitelji in profesorji, ker tega ni v nobenem šolskem programu. Najboljša učilnica za spoznanje te realnosti, je samo življenje, najboljša praksa pa je prisotnost ob bolnih, trpečih, umirajočih, vse do njihovega konca. Takrat namreč odpadejo vse maske z našega srca in naše duše, četudi moramo na obrazu maske še zmeraj nositi. Če v svojem srcu nosimo vero v Kristusa, potem se preko dotika minljivosti že čuti svetlost večnosti. Kristus s svojimi prebodenimi rokami, ki so tako kot mi, doživele minljivost in smrt, drži odprta vrata večnega življenja, saj je On eden in edini, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Boljšega zdravila za strah od minljivosti in smrti, ne poznam.
Komentar je pripravila sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa, Celje, sestra Emanuela Žerdin.
Radijska kateheza
Z nami je bil Milan Knep, ki bo v studio pripeljal še Dostojevskega, pa tudi mislece, ki so si za življenjski cilj zadali nalogo razbliniti Kristusa kot mit ali zgolj zgodovinsko osebo.
Radijska kateheza
Z nami je bil Milan Knep, ki bo v studio pripeljal še Dostojevskega, pa tudi mislece, ki so si za življenjski cilj zadali nalogo razbliniti Kristusa kot mit ali zgolj zgodovinsko osebo.
Iz Betanije
Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Iz Betanije
Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Srečanja
Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej.
Srečanja
Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej.
Radijska kateheza
Naš sogovornik je bil mons. Miro Šlibar. Razmišljali smo, kako smo bolni in preizkušani skupaj z Jezusom in Marijo ob jagodah rožnega venca v pomoč misijonom in misijonarjem.
Radijska kateheza
Naš sogovornik je bil mons. Miro Šlibar. Razmišljali smo, kako smo bolni in preizkušani skupaj z Jezusom in Marijo ob jagodah rožnega venca v pomoč misijonom in misijonarjem.
Za življenje
S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora.
Za življenje
S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora.
Radijska kateheza
Tokrat smo v radijski katehezi spregovorili o duhovnosti, tradiciji cerkve ter božji besedi. Vabljeni k poslušanju.
Radijska kateheza
Tokrat smo v radijski katehezi spregovorili o duhovnosti, tradiciji cerkve ter božji besedi. Vabljeni k poslušanju.
Svetovalnica
Govorili smo o težavah mladostnikov in vlogi centrov za socialno delo. V našem studiu je bila pomočnica direktorice Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad Simona Mikec, ki že več kot dve desetletji ponuja roko mladostnikom. Pravi, da prihajajo vse mlajši, a z mnogimi stike obdržijo še mnogo let. Kateri ukrepi so na voljo, kako pomembno je, da družina sodeluje pri reševanju problema in v katerih primerih je potrebna namestitev v vzgojni zavod.
Svetovalnica
Govorili smo o težavah mladostnikov in vlogi centrov za socialno delo. V našem studiu je bila pomočnica direktorice Centra za socialno delo Ljubljana Bežigrad Simona Mikec, ki že več kot dve desetletji ponuja roko mladostnikom. Pravi, da prihajajo vse mlajši, a z mnogimi stike obdržijo še mnogo let. Kateri ukrepi so na voljo, kako pomembno je, da družina sodeluje pri reševanju problema in v katerih primerih je potrebna namestitev v vzgojni zavod.
Radijska kateheza
Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi.
Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.
Radijska kateheza
Spoštovanja si vsi želimo, o njem pa malo govorimo. Nekateri ga samoumevno pričakujejo, drugim se zdi, da se sme vsem in vsakemu vse reči, narediti ... Katekizem Katoliške cerkve besedo uporablja zelo pogosto, v več kot 30-it členih. Posebej se ustavi ob spoštovanju človeške osebe, potem razlaga o spoštovanju, ki govorijo o nalogah družinskih članov, pa ob razlagi Božjih zapovedi.
Z nami je bila članica Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger.
Komentar tedna
V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja …
Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
Komentar tedna
V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja …
Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.
Radijska kateheza
V radijski katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem. Z angeli smo »peli« hvalnico Troedinemu Bogu in občutili spremstvo v našem življenju.
Radijska kateheza
V radijski katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem. Z angeli smo »peli« hvalnico Troedinemu Bogu in občutili spremstvo v našem življenju.
Iz Betanije
V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.
Iz Betanije
V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.
Globine
V dobi, ko duhovni poklici v našem okolju usihajo, smo se lotili vprašanja vzgoje in spremljanja tistih, ki so na poti svojega duhovniškega poslanstva. Z nami je bil ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec, ki so mu bogate izkušnje dialoga z Romi pomagale tudi pri delu z bogoslovci.
Globine
V dobi, ko duhovni poklici v našem okolju usihajo, smo se lotili vprašanja vzgoje in spremljanja tistih, ki so na poti svojega duhovniškega poslanstva. Z nami je bil ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec, ki so mu bogate izkušnje dialoga z Romi pomagale tudi pri delu z bogoslovci.
Naš gost
Gozdarski strokovnjak, redni profesor za nego gozdov na Biotehniški fakulteti dr. Jurij Diaci, ki je tudi prejemnik Jesenkove nagrade, najvišjega stanovskega priznanja za življenjsko delo. Beseda je tekla o sonaravnem gojenju, pragozdovih v Sloveniji, iskanju drevesnih vrst za blaženje podnebnih sprememb...
Dogodki
“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
Kmetijska oddaja
V prvem delu nedeljske kmetijske oddaje smo se ustavili ob trditvah, ki jih je glede vpliva visokih cen nafte na kmetijstvo v petek predstavil Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Opozorili pa smo tudi na izobraževanja za varno delo v gozdu.
Slovencem po svetu in domovini
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
V Slovenijo je na pobudi Društva Mladinski ceh prišla nova športna ekipna igra, podobna košarki, zato se imenuje baskin. Igrajo jo skupaj igralci s posebnimi potrebami in igralci s polnimi gibalnimi sposobnostmi. Športna igra izhaja iz košarke, ima isti cilj, zadeti več košev od nasprotne ekipe.Pogovarjali smo se s Klavdijo Žnidaršič.
Svetovalnica
Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar.