Življenje išče pot

VEČ ...|30. 6. 2023
Zloraba vere v politične namene je nesprejemljiva

Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese

Zloraba vere v politične namene je nesprejemljiva

Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese

zloraba religijevojnaBalkanmir srca

Življenje išče pot

Zloraba vere v politične namene je nesprejemljiva

Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese

VEČ ...|30. 6. 2023
Zloraba vere v politične namene je nesprejemljiva

Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese

s. Meta Potočnik

zloraba religijevojnaBalkanmir srca

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2023
s. Marta Meško: Na vojno se ne moreš navaditi!

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

s. Marta Meško: Na vojno se ne moreš navaditi!

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

infoUkrajinavojnanasiljemolitev

Informativni prispevki

s. Marta Meško: Na vojno se ne moreš navaditi!

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

VEČ ...|16. 6. 2023
s. Marta Meško: Na vojno se ne moreš navaditi!

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

Radio Ognjišče

infoUkrajinavojnanasiljemolitev

Pogovor o

VEČ ...|24. 5. 2023
Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

politikaživljenjeUkrajinavojna

Pogovor o

Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

VEČ ...|24. 5. 2023
Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

Andrej Šinko

politikaživljenjeUkrajinavojna

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 2. 2023
Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

politikavojna

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

VEČ ...|13. 2. 2023
Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

Tone Gorjup

politikavojna

Informativne oddaje

VEČ ...|8. 2. 2023
Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

infonovicepolitikavojna v Ukrajini

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

VEČ ...|8. 2. 2023
Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

Alen Salihović

infonovicepolitikavojna v Ukrajini

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

infovojnaukrajinapolitika

Informativni prispevki

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Alen Salihović

infovojnaukrajinapolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 9. 2023
Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Blaž Lesnik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 9. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. september 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. september 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 9. 2023
Črna sreda za kmetijstvo

Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.

Črna sreda za kmetijstvo

Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

Doživetja narave

VEČ ...|22. 9. 2023
Slepi planinci prehodili Slovensko planinsko pot

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Slepi planinci prehodili Slovensko planinsko pot

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Blaž Lesnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 9. 2023
Dr. Aleš Maver o migrantskem valu, ter razmerah v Afriki, Armeniji, Gruziji in Ukrajini

»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.

Dr. Aleš Maver o migrantskem valu, ter razmerah v Afriki, Armeniji, Gruziji in Ukrajini

»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 9. 2023
Alojzij Pavel Florjančič - Iz paradiža, Tri stoletja Škofjeloškega pasijona

Alojzij Pavel Florjančič - Iz paradiža, Tri stoletja Škofjeloškega pasijona

Jože Bartolj

kulturaliteraturaškofjeloški pasijonIz paradižaAlojzij Pavel Florjančič

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 9. 2023
Valentine Plaskan in Luke Svetine s TV ekranov ne naganjajo zaradi novinarskih standardov, temveč zaradi nevoščljivosti

»Naredite mi to televizijo spet svobodno!« je bila ena prvih zahtev sveže ustoličenega predsednika vlade Roberta Goloba po veliki zmagi aprila 2022. Za ta cilj, ki se materializira danes z globinskim čiščenjem informativnega programa nacionalne televizije, so bili pripravljeni izravnati z zemljo vse, kar jim je stalo na poti: najprej parlamentarni postopek, ki so ga povozili kar prek mehanizma za naravne katastrofe. Nato pa so s pozicije izvršilne moči zlomili varuha ustavnosti, potem ko je ustavno sodišče v prvi potezi z zadržanjem dela zakona zaščitilo pravico posameznika pred samovoljo oblasti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Valentine Plaskan in Luke Svetine s TV ekranov ne naganjajo zaradi novinarskih standardov, temveč zaradi nevoščljivosti

»Naredite mi to televizijo spet svobodno!« je bila ena prvih zahtev sveže ustoličenega predsednika vlade Roberta Goloba po veliki zmagi aprila 2022. Za ta cilj, ki se materializira danes z globinskim čiščenjem informativnega programa nacionalne televizije, so bili pripravljeni izravnati z zemljo vse, kar jim je stalo na poti: najprej parlamentarni postopek, ki so ga povozili kar prek mehanizma za naravne katastrofe. Nato pa so s pozicije izvršilne moči zlomili varuha ustavnosti, potem ko je ustavno sodišče v prvi potezi z zadržanjem dela zakona zaščitilo pravico posameznika pred samovoljo oblasti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

Spominjamo se

VEČ ...|25. 9. 2023
Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 9. 2023
Žalovanje odpre brezno žalosti

P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.

Žalovanje odpre brezno žalosti

P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.

s. Meta Potočnik