Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 2. 2023
Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

politikavojna

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

VEČ ...|13. 2. 2023
Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

Tone Gorjup

politikavojna

Informativne oddaje

VEČ ...|8. 2. 2023
Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

infonovicepolitikavojna v Ukrajini

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

VEČ ...|8. 2. 2023
Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

Alen Salihović

infonovicepolitikavojna v Ukrajini

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

infovojnaukrajinapolitika

Informativni prispevki

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Alen Salihović

infovojnaukrajinapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 1. 2023
Prof. Letnar Černič o aktualnih zadeva ter vojni v Ukrajini; Ustavni sodnik Jaklič o pritrdilnem ločenem mnenju o odlogu

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.

Prof. Letnar Černič o aktualnih zadeva ter vojni v Ukrajini; Ustavni sodnik Jaklič o pritrdilnem ločenem mnenju o odlogu

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.

svpmklemen jakličjernej letnar černičustavno sodiščepolitikavojnaukrajinarusijainfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. Letnar Černič o aktualnih zadeva ter vojni v Ukrajini; Ustavni sodnik Jaklič o pritrdilnem ločenem mnenju o odlogu

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.

VEČ ...|16. 1. 2023
Prof. Letnar Černič o aktualnih zadeva ter vojni v Ukrajini; Ustavni sodnik Jaklič o pritrdilnem ločenem mnenju o odlogu

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.

Alen Salihović

svpmklemen jakličjernej letnar černičustavno sodiščepolitikavojnaukrajinarusijainfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 1. 2023
Slovo papeža Benedikta XVI.

V oddaji je bil naš gost prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik. V pogovoru z njim smo se ustavili ob slovesu papeža Benedikta XVI., pogled pa smo kritično umerili tudi na razmere v Ukrajini. 

Slovo papeža Benedikta XVI.

V oddaji je bil naš gost prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik. V pogovoru z njim smo se ustavili ob slovesu papeža Benedikta XVI., pogled pa smo kritično umerili tudi na razmere v Ukrajini. 

politikapapežvojna

Spoznanje več, predsodek manj

Slovo papeža Benedikta XVI.

V oddaji je bil naš gost prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik. V pogovoru z njim smo se ustavili ob slovesu papeža Benedikta XVI., pogled pa smo kritično umerili tudi na razmere v Ukrajini. 

VEČ ...|9. 1. 2023
Slovo papeža Benedikta XVI.

V oddaji je bil naš gost prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik. V pogovoru z njim smo se ustavili ob slovesu papeža Benedikta XVI., pogled pa smo kritično umerili tudi na razmere v Ukrajini. 

Robert Božič

politikapapežvojna

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 11. 2022
Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

svpmvolitveustavaklemen jaklicustavni sodnikvojnaukrajinainfopogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

VEČ ...|21. 11. 2022
Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Alen Salihović

svpmvolitveustavaklemen jaklicustavni sodnikvojnaukrajinainfopogovorpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|24. 3. 2023
S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaodnosiduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|19. 3. 2023
O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmansocrealistični kipiMatevž Čelik VidmarŠpela SpanželMartina KikeljMiloš KosecHerman Gvardjančič

Za življenje

VEČ ...|25. 3. 2023
Materinski dan

V tokratni oddaji, na praznik Marijinega oznanjenja, smo z dr. Andrejo Poljanec, predavateljico na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani,  govorili o materinstvu v različnih obdobjih z več vidikov, tako zgodovinskega kot osebnega. Kaj Vas spreminja in bogati materinstvo? Vabljeni k poslušanju. 

Materinski dan

V tokratni oddaji, na praznik Marijinega oznanjenja, smo z dr. Andrejo Poljanec, predavateljico na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani,  govorili o materinstvu v različnih obdobjih z več vidikov, tako zgodovinskega kot osebnega. Kaj Vas spreminja in bogati materinstvo? Vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 3. 2023
O protestu kmetov in okoljskem izsiljevanju

V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.

O protestu kmetov in okoljskem izsiljevanju

V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.

Robert Božič

kmetijstvoprotestokolje

Radijski misijon 2023

VEČ ...|30. 3. 2023
5. dan: Misijonski pogovor – Bog, ovira ali izvor naše svobode?

Prilika o izgubljenem sinu je bila vodilo in izzivalno vprašanje, ki ga prinaša že naslov. Božji pogled je ljubezen do konca, ker samo takšna ljubezen sina lahko sprejme na takšen način kot ga je. Človek bi takšnega sina vsaj posvaril. Toda kako, da bo pravilno razumel svobodo v Bogu? O tem in o napakah posvečenih oseb, o zakramentih in o grehu, z nadškofom Marjanom Turnškom.

5. dan: Misijonski pogovor – Bog, ovira ali izvor naše svobode?

Prilika o izgubljenem sinu je bila vodilo in izzivalno vprašanje, ki ga prinaša že naslov. Božji pogled je ljubezen do konca, ker samo takšna ljubezen sina lahko sprejme na takšen način kot ga je. Človek bi takšnega sina vsaj posvaril. Toda kako, da bo pravilno razumel svobodo v Bogu? O tem in o napakah posvečenih oseb, o zakramentih in o grehu, z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Radijski roman

VEČ ...|30. 3. 2023
Le eno je potrebno - 32. del

Knez Metternich, ki je krojil usodo velike Avstrije, je sklical kongres svete alianse, ki se je rodila jeseni leta 1815 v Parizu. Naš Friderik Irenej Baraga pa ima v poletju leta 1821 veliko izpitov.

Le eno je potrebno - 32. del

Knez Metternich, ki je krojil usodo velike Avstrije, je sklical kongres svete alianse, ki se je rodila jeseni leta 1815 v Parizu. Naš Friderik Irenej Baraga pa ima v poletju leta 1821 veliko izpitov.

Mateja Subotičanec

knjigaLe eno je potrebno

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 3. 2023
399. oddaja

Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ... Oddaja je bila v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno navdihujočo popevko.   

399. oddaja

Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ... Oddaja je bila v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno navdihujočo popevko.   

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|30. 3. 2023
Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Gregor Čušin

duhovnost