Življenje išče pot
Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese
Življenje išče pot
Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese
Informativni prispevki
Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.
Informativni prispevki
Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.
Pogovor o
V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.
Pogovor o
V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.
Spoznanje več, predsodek manj
V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.
Spoznanje več, predsodek manj
V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.
Informativni prispevki
Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.
Informativni prispevki
Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.
Spoznanje več, predsodek manj
V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.
Spoznanje več, predsodek manj
V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.
Informativne oddaje
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
Informativne oddaje
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
Informativni prispevki
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Informativni prispevki
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. september 2023 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.
Doživetja narave
616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.
Spoznanje več, predsodek manj
»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.
Kulturni utrinki
Komentar Domovina.je
»Naredite mi to televizijo spet svobodno!« je bila ena prvih zahtev sveže ustoličenega predsednika vlade Roberta Goloba po veliki zmagi aprila 2022. Za ta cilj, ki se materializira danes z globinskim čiščenjem informativnega programa nacionalne televizije, so bili pripravljeni izravnati z zemljo vse, kar jim je stalo na poti: najprej parlamentarni postopek, ki so ga povozili kar prek mehanizma za naravne katastrofe. Nato pa so s pozicije izvršilne moči zlomili varuha ustavnosti, potem ko je ustavno sodišče v prvi potezi z zadržanjem dela zakona zaščitilo pravico posameznika pred samovoljo oblasti.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
P. Ivan Platovnjak že tri leta spremlja skupine žalujočih po izgubi ljubljene osebe. Povedal nam je kaj občutijo žalujoči in kako jih lahko bolje razumemo in slišimo.