Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 10. 2024
Razstava Mile Dobrevske v Zavodu sv. Stanislava

V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Razstava Mile Dobrevske v Zavodu sv. Stanislava

V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

kulturalikovna umetnostMila DobrevskaBernarda Stenovec

Kulturni utrinki

Razstava Mile Dobrevske v Zavodu sv. Stanislava

V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

VEČ ...|3. 10. 2024
Razstava Mile Dobrevske v Zavodu sv. Stanislava

V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMila DobrevskaBernarda Stenovec

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 10. 2024
Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioPrimož KrečičBarbka Gosar HirciMartina Lesar KikeljJernej Hudolin

Kulturni utrinki

Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

VEČ ...|2. 10. 2024
Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioPrimož KrečičBarbka Gosar HirciMartina Lesar KikeljJernej Hudolin

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 9. 2024
Razstava Igorja Zimica

Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.

Razstava Igorja Zimica

Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.

kulturalikovna umetnostIgor Zimicbarvni izviri

Kulturni utrinki

Razstava Igorja Zimica

Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.

VEČ ...|30. 9. 2024
Razstava Igorja Zimica

Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostIgor Zimicbarvni izviri

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 9. 2024
V Narodni galeriji Sternenova slika Pri šivanju, v Šiški pa večer z Miljano Cunta.

V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta. 

V Narodni galeriji Sternenova slika Pri šivanju, v Šiški pa večer z Miljano Cunta.

V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta. 

kulturalikovna umetnostpoezijaMiljana CuntaNarodna galerijaMatej Strnenpri šivanju

Kulturni utrinki

V Narodni galeriji Sternenova slika Pri šivanju, v Šiški pa večer z Miljano Cunta.

V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta. 

VEČ ...|27. 9. 2024
V Narodni galeriji Sternenova slika Pri šivanju, v Šiški pa večer z Miljano Cunta.

V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostpoezijaMiljana CuntaNarodna galerijaMatej Strnenpri šivanju

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2024
13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj in Volariču posvečen park na Kokrici

Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.

13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj in Volariču posvečen park na Kokrici

Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.

kulturalikovna umetnost13. mednarodni festival likovnih umetnosti KranjMartina MarenčičDarko Slavec Jože Volarič

Kulturni utrinki

13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj in Volariču posvečen park na Kokrici

Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.

VEČ ...|26. 9. 2024
13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj in Volariču posvečen park na Kokrici

Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnost13. mednarodni festival likovnih umetnosti KranjMartina MarenčičDarko Slavec Jože Volarič

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 9. 2024
V Zavodu sv. Stanislava razstava Lojzeta Čemažarja

Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.

V Zavodu sv. Stanislava razstava Lojzeta Čemažarja

Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.

kulturalikovna umetnostLojze Čemažarrazstava k lučiKregarjeva galerija

Kulturni utrinki

V Zavodu sv. Stanislava razstava Lojzeta Čemažarja

Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.

VEČ ...|13. 9. 2024
V Zavodu sv. Stanislava razstava Lojzeta Čemažarja

Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostLojze Čemažarrazstava k lučiKregarjeva galerija

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 9. 2024
Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

kulturaliteraturaMarija Stanonikdva pramena slovenske besedne umetnostislovstvena folklora in literatura

Kulturni utrinki

Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

VEČ ...|10. 9. 2024
Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija Stanonikdva pramena slovenske besedne umetnostislovstvena folklora in literatura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 8. 2024
Festival Hiša na hribu

Festival sodobne umetnosti v naročju naravne in kulturne dediščine, ki nosi naslov Hiša na hribu, letos praznuje že deseto leto delovanja. Odprtje bo pri sveti Marjeti v vasi Žlébe pri Medvodah, s koncertom v petek 23. avgusta ob 19.30. Letošnji festival sta nam predstavili soorganizatorici Zvonka Simčič in Mojca Senegačnik.

Festival Hiša na hribu

Festival sodobne umetnosti v naročju naravne in kulturne dediščine, ki nosi naslov Hiša na hribu, letos praznuje že deseto leto delovanja. Odprtje bo pri sveti Marjeti v vasi Žlébe pri Medvodah, s koncertom v petek 23. avgusta ob 19.30. Letošnji festival sta nam predstavili soorganizatorici Zvonka Simčič in Mojca Senegačnik.

kulturalikovna umetnostHiša na hribuMojca SenegačnikZvonka Simčičsv Marjeta Žlebe

Kulturni utrinki

Festival Hiša na hribu

Festival sodobne umetnosti v naročju naravne in kulturne dediščine, ki nosi naslov Hiša na hribu, letos praznuje že deseto leto delovanja. Odprtje bo pri sveti Marjeti v vasi Žlébe pri Medvodah, s koncertom v petek 23. avgusta ob 19.30. Letošnji festival sta nam predstavili soorganizatorici Zvonka Simčič in Mojca Senegačnik.

VEČ ...|23. 8. 2024
Festival Hiša na hribu

Festival sodobne umetnosti v naročju naravne in kulturne dediščine, ki nosi naslov Hiša na hribu, letos praznuje že deseto leto delovanja. Odprtje bo pri sveti Marjeti v vasi Žlébe pri Medvodah, s koncertom v petek 23. avgusta ob 19.30. Letošnji festival sta nam predstavili soorganizatorici Zvonka Simčič in Mojca Senegačnik.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostHiša na hribuMojca SenegačnikZvonka Simčičsv Marjeta Žlebe

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2024
Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|11. 10. 2024
O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

dr. Janez Juhant

komentardr. Janez Juhantsodelovanjedružbavrednoteprihodnost

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2024
Spominska slovesnost na Teharjah 2024 

Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti. 

Spominska slovesnost na Teharjah 2024 

Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharjeFrance CukjatiAnton StresMiha HermanPeter Sušnik

Pogovor o

VEČ ...|16. 10. 2024
Oblast s pogledom nazaj, slovenski domoljubi s pogledom naprej

V oddaji smo poslušali posnetek omizja, ki ga je pripravila iniciativa Prebudimo Slovenijo. Pod naslovom Oblast s pogledom nazaj, slovenski domoljubi s pogledom naprej so razmišljali dr. Vasko Simoniti, Ožbej Peterle in Martin Nahtigal. 

Oblast s pogledom nazaj, slovenski domoljubi s pogledom naprej

V oddaji smo poslušali posnetek omizja, ki ga je pripravila iniciativa Prebudimo Slovenijo. Pod naslovom Oblast s pogledom nazaj, slovenski domoljubi s pogledom naprej so razmišljali dr. Vasko Simoniti, Ožbej Peterle in Martin Nahtigal. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2024
Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Tanja Dominko

spominživljenje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 10. 2024
Kutinova marmelada

Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov  ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče. 

Kutinova marmelada

Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov  ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Rožni venec

VEČ ...|18. 10. 2024
Žalostni del dne 18. 10.

Molitev je vodil mag. Anton Česen.

Žalostni del dne 18. 10.

Molitev je vodil mag. Anton Česen.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|18. 10. 2024
Sv. Luka

Ker si med drugim tudi zavetnik umetnikov, mi je ta tvoj …

Sv. Luka

Ker si med drugim tudi zavetnik umetnikov, mi je ta tvoj …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Radijski roman

VEČ ...|17. 10. 2024
Dragulj v pesku - 52. del

Prisluhnete lahko zadnjemu, 52. delu, radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšel pri založbi Družina. Salmón in Rahaba dobita sina Boaza, ki je naslednji v rodovni liniji, ki pripelje do Jezusa iz Nazareta.

Dragulj v pesku - 52. del

Prisluhnete lahko zadnjemu, 52. delu, radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšel pri založbi Družina. Salmón in Rahaba dobita sina Boaza, ki je naslednji v rodovni liniji, ki pripelje do Jezusa iz Nazareta.

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjigaRahabaSalmónBoaz