V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...
Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...
Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.
Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.
V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta.
V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta.
Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.
Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.
Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.
Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.
V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.
V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.
Festival sodobne umetnosti v naročju naravne in kulturne dediščine, ki nosi naslov Hiša na hribu, letos praznuje že deseto leto delovanja. Odprtje bo pri sveti Marjeti v vasi Žlébe pri Medvodah, s koncertom v petek 23. avgusta ob 19.30. Letošnji festival sta nam predstavili soorganizatorici Zvonka Simčič in Mojca Senegačnik.
Festival sodobne umetnosti v naročju naravne in kulturne dediščine, ki nosi naslov Hiša na hribu, letos praznuje že deseto leto delovanja. Odprtje bo pri sveti Marjeti v vasi Žlébe pri Medvodah, s koncertom v petek 23. avgusta ob 19.30. Letošnji festival sta nam predstavili soorganizatorici Zvonka Simčič in Mojca Senegačnik.
Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.
Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
V oddaji smo poslušali posnetek omizja, ki ga je pripravila iniciativa Prebudimo Slovenijo. Pod naslovom Oblast s pogledom nazaj, slovenski domoljubi s pogledom naprej so razmišljali dr. Vasko Simoniti, Ožbej Peterle in Martin Nahtigal.
Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.