Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 7. 2024
60. seminar slovenskega jezika - Slovenija odprta za umetnost 2024

Na ljubljanski filozofski fakulteti v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na oddelku za slovenistiko poteka že 60. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Na turistični domačiji »Sinji vrh« bo od 8. do 12. julija 2024 potekal 32. Mednarodni likovni simpozij »Slovenija, odprta za umetnost«.

60. seminar slovenskega jezika - Slovenija odprta za umetnost 2024

Na ljubljanski filozofski fakulteti v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na oddelku za slovenistiko poteka že 60. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Na turistični domačiji »Sinji vrh« bo od 8. do 12. julija 2024 potekal 32. Mednarodni likovni simpozij »Slovenija, odprta za umetnost«.

kulturaliteraturalikovna umetnostSlovenija odprta za umetnostSeminar slovenskega jezika literature in kulture

Kulturni utrinki

60. seminar slovenskega jezika - Slovenija odprta za umetnost 2024

Na ljubljanski filozofski fakulteti v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na oddelku za slovenistiko poteka že 60. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Na turistični domačiji »Sinji vrh« bo od 8. do 12. julija 2024 potekal 32. Mednarodni likovni simpozij »Slovenija, odprta za umetnost«.

VEČ ...|5. 7. 2024
60. seminar slovenskega jezika - Slovenija odprta za umetnost 2024

Na ljubljanski filozofski fakulteti v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na oddelku za slovenistiko poteka že 60. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Na turistični domačiji »Sinji vrh« bo od 8. do 12. julija 2024 potekal 32. Mednarodni likovni simpozij »Slovenija, odprta za umetnost«.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostSlovenija odprta za umetnostSeminar slovenskega jezika literature in kulture

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2024
Inflacija je v prvi polovici leta naraščala počasneje, kar je dober signal, meni ekonomist na GZS Ivanc

Pred poletnimi počitnicami, ko se gospodarstvo nekoliko umiri, smo se ozrli po prvi polovici letošnjega leta. Kakšno je bilo razpoloženje trga v prvem in drugem četrtletju ter s koliko optimizma lahko zremo v drugo polovico leta? O stanju v gospodarstvu ter obetih pri nas in v tujini smo se pogovarjali z glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem.

Inflacija je v prvi polovici leta naraščala počasneje, kar je dober signal, meni ekonomist na GZS Ivanc

Pred poletnimi počitnicami, ko se gospodarstvo nekoliko umiri, smo se ozrli po prvi polovici letošnjega leta. Kakšno je bilo razpoloženje trga v prvem in drugem četrtletju ter s koliko optimizma lahko zremo v drugo polovico leta? O stanju v gospodarstvu ter obetih pri nas in v tujini smo se pogovarjali z glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem.

infogospodarstvoslovenijapogovorgzs

Informativni prispevki

Inflacija je v prvi polovici leta naraščala počasneje, kar je dober signal, meni ekonomist na GZS Ivanc

Pred poletnimi počitnicami, ko se gospodarstvo nekoliko umiri, smo se ozrli po prvi polovici letošnjega leta. Kakšno je bilo razpoloženje trga v prvem in drugem četrtletju ter s koliko optimizma lahko zremo v drugo polovico leta? O stanju v gospodarstvu ter obetih pri nas in v tujini smo se pogovarjali z glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem.

VEČ ...|21. 6. 2024
Inflacija je v prvi polovici leta naraščala počasneje, kar je dober signal, meni ekonomist na GZS Ivanc

Pred poletnimi počitnicami, ko se gospodarstvo nekoliko umiri, smo se ozrli po prvi polovici letošnjega leta. Kakšno je bilo razpoloženje trga v prvem in drugem četrtletju ter s koliko optimizma lahko zremo v drugo polovico leta? O stanju v gospodarstvu ter obetih pri nas in v tujini smo se pogovarjali z glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem.

Manca Hribar

infogospodarstvoslovenijapogovorgzs

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Doživetja narave

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Blaž Lesnik

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 3. 2024
Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

kulturadediščinaKultura naturaSlavko Mežekrazpis naša Slovenija

Kulturni utrinki

Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

VEČ ...|7. 3. 2024
Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

Jože Bartolj

kulturadediščinaKultura naturaSlavko Mežekrazpis naša Slovenija

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

komentardružbaSlovenija

Komentar tedna

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentardružbaSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

komentarItalijaSlovenijaspomenikirevolucijaTitoodlikovanjatotalitarizemevropska zavestidentitetazgodovinski spomin

Komentar Časnik.si

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Iva Pavlin Žurman

komentarItalijaSlovenijaspomenikirevolucijaTitoodlikovanjatotalitarizemevropska zavestidentitetazgodovinski spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Informativni prispevki

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Alen Salihović

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Komentar Časnik.si

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Jože Biščak

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|5. 7. 2024
S. Emanuela Žerdin: Kje počiva Bog?

Ko smo z najmlajšimi veroučenci brali prve strani Svetega pisma o stvarjenju sveta, so ta mali na koncu postavili zanimivo vprašanje: Kje pa Bog počiva? Kajti v čudovitem filmskem prikazu nastanka sveta, piše, da je sedmi dan Bog počival. In otroke je zelo zanimalo, kje naš Bog počiva.

Tudi sredi letošnjih vročih in drvečih počitniških ali dopustniških dneh se spomnimo, da je Bog sedmi dan počival. In da tudi danes rad počiva na svetih krajih – v posvečenih cerkvah in v nedolžnih srcih. Tam ga lahko že letos srečamo, prejmemo njegov blagoslov in se z njim spočijemo od skrbi za to, kaj bo jutri. Saj ljubezni, prijaznosti in blagoslova ni nikoli preveč, kajne?

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Kje počiva Bog?

Ko smo z najmlajšimi veroučenci brali prve strani Svetega pisma o stvarjenju sveta, so ta mali na koncu postavili zanimivo vprašanje: Kje pa Bog počiva? Kajti v čudovitem filmskem prikazu nastanka sveta, piše, da je sedmi dan Bog počival. In otroke je zelo zanimalo, kje naš Bog počiva.

Tudi sredi letošnjih vročih in drvečih počitniških ali dopustniških dneh se spomnimo, da je Bog sedmi dan počival. In da tudi danes rad počiva na svetih krajih – v posvečenih cerkvah in v nedolžnih srcih. Tam ga lahko že letos srečamo, prejmemo njegov blagoslov in se z njim spočijemo od skrbi za to, kaj bo jutri. Saj ljubezni, prijaznosti in blagoslova ni nikoli preveč, kajne?

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaotrociduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|7. 7. 2024
Prihraniti čas

Evropski diplomat je hotel pokazati svojim gostom ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Prihraniti čas

Evropski diplomat je hotel pokazati svojim gostom ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|5. 7. 2024
Poletna depresija

Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.  

Poletna depresija

Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.  

Nataša Ličen

svetovanjedružbazdravstvoodnosi

Za življenje

VEČ ...|6. 7. 2024
Strah pred prihodnostjo

Tokrat smo spregovorili o strahu pred prihodnostjo. Mnogim namreč zaradi negotovosti časov, ki prihajajo, ne uspe zaživeti sedanjega trenutka. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Strah pred prihodnostjo

Tokrat smo spregovorili o strahu pred prihodnostjo. Mnogim namreč zaradi negotovosti časov, ki prihajajo, ne uspe zaživeti sedanjega trenutka. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosistrahupanje

Pogovor o

VEČ ...|3. 7. 2024
Varnost na potovanjih

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

Varnost na potovanjih

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

Petra Stopar

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2024
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|7. 7. 2024
Prihraniti čas

Evropski diplomat je hotel pokazati svojim gostom ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Prihraniti čas

Evropski diplomat je hotel pokazati svojim gostom ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|7. 7. 2024
Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Alojzij Cvikl

duhovnostKorinčaniapostol PavelBožja močveraKristusčloveška slabostskromnostmilosttrpljenje

Rožni venec

VEČ ...|7. 7. 2024
Častitljivi del dne 7. 7.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Častitljivi del dne 7. 7.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Radio Ognjišče