Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 3. 2024
Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

kulturadediščinaKultura naturaSlavko Mežekrazpis naša Slovenija

Kulturni utrinki

Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

VEČ ...|7. 3. 2024
Razpis za priznanje Naša Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je objavilo razpis za priznanja Naša Slovenija. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Mežkom. Razpis je odprt je do 3. maja, podelitev priznanj pa bo v Svečah na Koroškem. 

Jože Bartolj

kulturadediščinaKultura naturaSlavko Mežekrazpis naša Slovenija

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

komentardružbaSlovenija

Komentar tedna

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentardružbaSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

komentarItalijaSlovenijaspomenikirevolucijaTitoodlikovanjatotalitarizemevropska zavestidentitetazgodovinski spomin

Komentar Časnik.si

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Iva Pavlin Žurman

komentarItalijaSlovenijaspomenikirevolucijaTitoodlikovanjatotalitarizemevropska zavestidentitetazgodovinski spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Informativni prispevki

Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Alen Salihović

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Komentar Časnik.si

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Jože Biščak

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 12. 2023
Mavrične zastave in zastavice življenja: Ko dvojna merila postanejo nacionalni šport

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

Mavrične zastave in zastavice življenja: Ko dvojna merila postanejo nacionalni šport

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

komentarpolitikamavrične zastavezastavice življenjadvojna merilaSlovenijaLGBTsvetost življenja

Komentar Časnik.si

Mavrične zastave in zastavice življenja: Ko dvojna merila postanejo nacionalni šport

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

VEČ ...|20. 12. 2023
Mavrične zastave in zastavice življenja: Ko dvojna merila postanejo nacionalni šport

Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.

Tine Rutar

komentarpolitikamavrične zastavezastavice življenjadvojna merilaSlovenijaLGBTsvetost življenja

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 9. 2023
O Tematski reviji SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija z urednico Katarino Jurjavčič

O Tematski reviji SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija z urednico Katarino Jurjavčič

kulturaSLO časi kraji ljudjeUkrajina in SlovenijaKatarina Jurjavčič

Kulturni utrinki

O Tematski reviji SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija z urednico Katarino Jurjavčič
VEČ ...|14. 9. 2023
O Tematski reviji SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija z urednico Katarino Jurjavčič

Jože Bartolj

kulturaSLO časi kraji ljudjeUkrajina in SlovenijaKatarina Jurjavčič

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 8. 2023
Odziv Cerkve na poplave

Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg. 

Odziv Cerkve na poplave

Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg. 

duhovnostinfocerkevslovenijalokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Odziv Cerkve na poplave

Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg. 

VEČ ...|13. 8. 2023
Odziv Cerkve na poplave

Po katastrofalnih ujmah in poplavah, ki so pretekli konec tedna zajele več kot dve tretjini države, je bila na povabilo škofov pri svetih mašah nabirka za pomoč prizadetim prebivalcem. Že sredi tedna pa je Slovenska škofovska konferenca v ta namen preko Karitas namenila 75.000 evrov, poleg moralne podpore, ki so jo škofje izrazili ob ogledu najhuje prizadetih krajev, je duhovno bližino Sloveniji izrazil tudi papež. Objavili smo nekaj pogovorov, med njimi izjavo predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta. Župnik Ciril Plešec pa je spregovoril o obnovitvenih delih romarske cerkve Marije Pomočnice kristjanov in 40-letnici Župnije Kranj – Drulovka/Breg. 

Petra Stopar

duhovnostinfocerkevslovenijalokalno

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2024
Ustavno sodišče o KGZS. Bo kmetijska ministrica res odstopila?

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.

Ustavno sodišče o KGZS. Bo kmetijska ministrica res odstopila?

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.

Robert Božič

kmetijstvonaravapolitikaUstavno sodišče

Svetovalnica

VEČ ...|12. 4. 2024
Odprte hiše

Eva Eržen, arhitektka, deluje v Zavodu za prostorsko inovativnost Afront, ki organizira tridnevni festival Odprte hiše Slovenije. Govorili smo o kakovostno oblikovanem prostoru, kako se laični posamezniki učimo prepoznavanja dobre trajnostne arhitekture, kako urejamo svoje bivalno okolje, se v prihodnje ob poznavanju primerov dobrih praks tudi bolje odločamo ter znamo tudi od odločevalcev zahtevati boljše rešitve pri urejanju javnih objektov in prostora. 

Odprte hiše

Eva Eržen, arhitektka, deluje v Zavodu za prostorsko inovativnost Afront, ki organizira tridnevni festival Odprte hiše Slovenije. Govorili smo o kakovostno oblikovanem prostoru, kako se laični posamezniki učimo prepoznavanja dobre trajnostne arhitekture, kako urejamo svoje bivalno okolje, se v prihodnje ob poznavanju primerov dobrih praks tudi bolje odločamo ter znamo tudi od odločevalcev zahtevati boljše rešitve pri urejanju javnih objektov in prostora. 

Radio Ognjišče

svetovanjekulturaarhitekturapogovor

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Program zadnjega tedna

VEČ ...|14. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|12. 4. 2024
Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Blaž Lesnik

naravahojaplaninstvoliteraturagrapepohodništvo

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Luč v temi

VEČ ...|14. 4. 2024
Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 4. 2024
Gost: Pavel Novak, urednik Misijonskih obzorij

Urednik Misijonskih obzorij Pavel Novak nam je povedal, kako vidi misijone danes in odgovoril na vprašanje, kako potrebni so danes misijonarji pri nas.

Gost: Pavel Novak, urednik Misijonskih obzorij

Urednik Misijonskih obzorij Pavel Novak nam je povedal, kako vidi misijone danes in odgovoril na vprašanje, kako potrebni so danes misijonarji pri nas.

Jure Sešek

duhovnostmisijon