Luč v temi

VEČ ...|14. 7. 2024
Izobraževanje in likovno ustvarjanje slepih in slabovidnih

Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.

Izobraževanje in likovno ustvarjanje slepih in slabovidnih

Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Izobraževanje in likovno ustvarjanje slepih in slabovidnih

Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.

VEČ ...|14. 7. 2024
Izobraževanje in likovno ustvarjanje slepih in slabovidnih

Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|9. 6. 2024
Kako do službe?

Tokrat smo govorili o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter o izzivih na tem področju.

Kako do službe?

Tokrat smo govorili o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter o izzivih na tem področju.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Kako do službe?

Tokrat smo govorili o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter o izzivih na tem področju.

VEČ ...|9. 6. 2024
Kako do službe?

Tokrat smo govorili o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter o izzivih na tem področju.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|12. 5. 2024
Nakit z brajico, romanje v Furlanijo J. Krajino

Gostili smo Petro Jančar, izdelovalko nakita z brajico ter Metko Pavšič, igralko ki je s svojo predstavo gostovala v Madridu. Prisluhnili ste lahko kratki reportaži z romanja slepih, Sebastjan Kamenik pa nas je povabil na praznovanje 20. obletnice Združenja prijateljev slepih. Ob koncu pa  še napoved nove številke revije Rikoss.

Nakit z brajico, romanje v Furlanijo J. Krajino

Gostili smo Petro Jančar, izdelovalko nakita z brajico ter Metko Pavšič, igralko ki je s svojo predstavo gostovala v Madridu. Prisluhnili ste lahko kratki reportaži z romanja slepih, Sebastjan Kamenik pa nas je povabil na praznovanje 20. obletnice Združenja prijateljev slepih. Ob koncu pa  še napoved nove številke revije Rikoss.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Nakit z brajico, romanje v Furlanijo J. Krajino

Gostili smo Petro Jančar, izdelovalko nakita z brajico ter Metko Pavšič, igralko ki je s svojo predstavo gostovala v Madridu. Prisluhnili ste lahko kratki reportaži z romanja slepih, Sebastjan Kamenik pa nas je povabil na praznovanje 20. obletnice Združenja prijateljev slepih. Ob koncu pa  še napoved nove številke revije Rikoss.

VEČ ...|12. 5. 2024
Nakit z brajico, romanje v Furlanijo J. Krajino

Gostili smo Petro Jančar, izdelovalko nakita z brajico ter Metko Pavšič, igralko ki je s svojo predstavo gostovala v Madridu. Prisluhnili ste lahko kratki reportaži z romanja slepih, Sebastjan Kamenik pa nas je povabil na praznovanje 20. obletnice Združenja prijateljev slepih. Ob koncu pa  še napoved nove številke revije Rikoss.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|14. 4. 2024
Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

VEČ ...|14. 4. 2024
Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|10. 3. 2024
Mateja Pineda

Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov. 

Mateja Pineda

Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov. 

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mateja Pineda

Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov. 

VEČ ...|10. 3. 2024
Mateja Pineda

Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov. 

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|11. 2. 2024
dr. Tjaša M. Kos in Nastja Žlajpah

Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije


V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.

dr. Tjaša M. Kos in Nastja Žlajpah

Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije


V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

dr. Tjaša M. Kos in Nastja Žlajpah

Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije


V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.

VEČ ...|11. 2. 2024
dr. Tjaša M. Kos in Nastja Žlajpah

Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije


V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|14. 1. 2024
Deliti svoje izkušnje pomeni, deliti samega sebe

V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.

Deliti svoje izkušnje pomeni, deliti samega sebe

V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Deliti svoje izkušnje pomeni, deliti samega sebe

V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.

VEČ ...|14. 1. 2024
Deliti svoje izkušnje pomeni, deliti samega sebe

V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|10. 12. 2023
Pedagogi, ki so slepim posvetili svoje življenje

Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.

Pedagogi, ki so slepim posvetili svoje življenje

Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Pedagogi, ki so slepim posvetili svoje življenje

Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.

VEČ ...|10. 12. 2023
Pedagogi, ki so slepim posvetili svoje življenje

Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2024
Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Moja zgodba

VEČ ...|21. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 2. del

Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž Kavčič

Pogovor o

VEČ ...|24. 7. 2024
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval