Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2025
O prometni varnosti pred prazniki

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

O prometni varnosti pred prazniki

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

varnost v prometureševalni paskultura vožnjereševalni pasprometna nesreča

Svetovalnica

O prometni varnosti pred prazniki

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

VEČ ...|30. 4. 2025
O prometni varnosti pred prazniki

Pred prazniki smo v Svetovalnici spomnili na osnovna pravila, ki bi jih moral upoštevati vsak udeleženec v prometu: »Prilagodite hitrost razmeram na cesti, upoštevajte varnostno razdaljo, dosledno uporabljajte varnostni pas in zaščitno čelado, ustvarite reševalni pas ob zastojih, ne podcenjujte nevarnosti alkohola, drog in uporabe mobilnega telefona med vožnjo.« Z nami je bil Matjaž Korošak z Javne agencije za varnost prometa.

Blaž Lesnik

varnost v prometureševalni paskultura vožnjereševalni pasprometna nesreča

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 4. 2025
P. Branko Cestnik o papežu Frančišku, prihodnji Cerkvi in političnem dogajanju v Sloveniji

P. Branko Cestnik o papežu Frančišku, prihodnji Cerkvi in političnem dogajanju v Sloveniji

Alen Salihović

politika

Naš gost

VEČ ...|26. 4. 2025
Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 4. 2025
Zmogljivost obmejnih regij

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

Zmogljivost obmejnih regij

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|25. 4. 2025
Na Arktiki sta želela posneti film, potem pa...

Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.

Na Arktiki sta želela posneti film, potem pa...

Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.

Blaž Lesnik

misijonsko središče SlovenijeArktikaInuitimisijon

Duhovna misel

VEČ ...|30. 4. 2025
Gospod, usliši me

Živel je neki star človek. Bil je pobožen in njegovo življenje je mirno teklo. A bolj ko so se njegovi dnevi bližali koncu, bolj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gospod, usliši me

Živel je neki star človek. Bil je pobožen in njegovo življenje je mirno teklo. A bolj ko so se njegovi dnevi bližali koncu, bolj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 4. 2025
Vabilo na koncert, Dan jazza in Celje v Festmest

Slišali ste vabilo na koncert zbora Collegium vocale Celje, nekajj o Dnevu jazza in o festivalu Festmest.

Vabilo na koncert, Dan jazza in Celje v Festmest

Slišali ste vabilo na koncert zbora Collegium vocale Celje, nekajj o Dnevu jazza in o festivalu Festmest.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 4. 2025
Erika Ašič - Naivnost katoličanov

Država in verske skupnosti so ločene, toda hitro lahko ugotovimo, da to načelo ena stran upošteva zgolj takrat, ko ji ustreza.

Erika Ašič - Naivnost katoličanov

Država in verske skupnosti so ločene, toda hitro lahko ugotovimo, da to načelo ena stran upošteva zgolj takrat, ko ji ustreza.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|30. 4. 2025
Spominjamo se dne 30. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|30. 4. 2025
Uporaba šunke od žegna

Poslušalki je od velikonočnega žegna ostalo še nekaj mesa. Kako ga lahko uporabi, kaj naj pripravi? Sestra Nikolina odgovarja, da lahko to meso zmelje in ga uporabi za mesni nadev. S tem nadeva palačinke in jih potem popeče.  K mesu doda še kakšno jajce, peteršilj in česen ali pa čemaž, mogoče kako žlico majoneze ali nožev vrh gorčice. To popečemo, jih prelijemo z jajčnim mlekom. Zraven lahko ponudimo še solato. Sesekljano šunko lahko dodamo pire krompirju. Uporabimo jo lahko za pico. Lahko se naredi tudi nadev za žlikrofe. Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja pasulj.  

Uporaba šunke od žegna

Poslušalki je od velikonočnega žegna ostalo še nekaj mesa. Kako ga lahko uporabi, kaj naj pripravi? Sestra Nikolina odgovarja, da lahko to meso zmelje in ga uporabi za mesni nadev. S tem nadeva palačinke in jih potem popeče.  K mesu doda še kakšno jajce, peteršilj in česen ali pa čemaž, mogoče kako žlico majoneze ali nožev vrh gorčice. To popečemo, jih prelijemo z jajčnim mlekom. Zraven lahko ponudimo še solato. Sesekljano šunko lahko dodamo pire krompirju. Uporabimo jo lahko za pico. Lahko se naredi tudi nadev za žlikrofe. Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja pasulj.  

Matjaž Merljak

kuhajmo