Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 1. 2023
Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

kulturadediščinaizročiloprazniki

Zakladi naše dediščine

Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

VEČ ...|10. 1. 2023
Jaslice na Dobrovi Francija Preka

Franci Prek vrsto let za božični čas postavi velike jaslice pri župnijskem domu na Dobrovi. Jaslice sestavljajo ročno izdelane makete hiš, hlevov in kozolcev, ki predstavljajo stavbarsko dediščino občine Dobrova-Polhov Gradec

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloprazniki

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 12. 2022
Ideja, kako preživeti najdaljšo noč v letu?

Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka. 

Ideja, kako preživeti najdaljšo noč v letu?

Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka. 

odnosipogovordružbaprazniki

Ni meje za dobre ideje

Ideja, kako preživeti najdaljšo noč v letu?

Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka. 

VEČ ...|29. 12. 2022
Ideja, kako preživeti najdaljšo noč v letu?

Ker smo v sklepnih dneh leta smo spodbudili k igrivosti, k iskanju lepega, kar bi nahranilo nas in bi iz polnega jedra lahko zajemali (tudi za boljše stike z drugimi) v novem letu. O dobri ideji, kako praznovati na Silvestrovo, je govorila Anja Ćorić, psihologinja in supervizorka. 

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaprazniki

Via positiva

VEČ ...|22. 12. 2022
Praznična omizja

Prof. dr. Janeza Bogataja, avtorja knjige o praznikih, ki jih obeležujemo v Sloveniji, navadah in jedeh za obloženo mizo, z naslovom Praznična omizja, smo gostili tik pred prazniki v spodbudo vsebinske poglobitve naših druženj ob praznični mizi. “Praznikov ne praznujemo le zaradi hrane, ampak nam praznična miza v tem odtujenem svetu omogoča številna druženja, pogovore, srečanja. Jemo zato, da živimo, a ne živimo, da bi le jedli ! Hrana je eden najbolj temeljnih povezovalcev ljudi”, pravi dr. Bogataj. 

Praznična omizja

Prof. dr. Janeza Bogataja, avtorja knjige o praznikih, ki jih obeležujemo v Sloveniji, navadah in jedeh za obloženo mizo, z naslovom Praznična omizja, smo gostili tik pred prazniki v spodbudo vsebinske poglobitve naših druženj ob praznični mizi. “Praznikov ne praznujemo le zaradi hrane, ampak nam praznična miza v tem odtujenem svetu omogoča številna druženja, pogovore, srečanja. Jemo zato, da živimo, a ne živimo, da bi le jedli ! Hrana je eden najbolj temeljnih povezovalcev ljudi”, pravi dr. Bogataj. 

pogovorodnosivzgojaprazniki družba

Via positiva

Praznična omizja

Prof. dr. Janeza Bogataja, avtorja knjige o praznikih, ki jih obeležujemo v Sloveniji, navadah in jedeh za obloženo mizo, z naslovom Praznična omizja, smo gostili tik pred prazniki v spodbudo vsebinske poglobitve naših druženj ob praznični mizi. “Praznikov ne praznujemo le zaradi hrane, ampak nam praznična miza v tem odtujenem svetu omogoča številna druženja, pogovore, srečanja. Jemo zato, da živimo, a ne živimo, da bi le jedli ! Hrana je eden najbolj temeljnih povezovalcev ljudi”, pravi dr. Bogataj. 

VEČ ...|22. 12. 2022
Praznična omizja

Prof. dr. Janeza Bogataja, avtorja knjige o praznikih, ki jih obeležujemo v Sloveniji, navadah in jedeh za obloženo mizo, z naslovom Praznična omizja, smo gostili tik pred prazniki v spodbudo vsebinske poglobitve naših druženj ob praznični mizi. “Praznikov ne praznujemo le zaradi hrane, ampak nam praznična miza v tem odtujenem svetu omogoča številna druženja, pogovore, srečanja. Jemo zato, da živimo, a ne živimo, da bi le jedli ! Hrana je eden najbolj temeljnih povezovalcev ljudi”, pravi dr. Bogataj. 

Nataša Ličen

pogovorodnosivzgojaprazniki družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 12. 2022
Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

duhovnostpogovorodnosipraznikivzgoja

Ni meje za dobre ideje

Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

VEČ ...|8. 12. 2022
Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje

Knjiga Tadeje Roblek, ki je izšla pri Založbi Salve z naslovom “Nina in božične zgodbe, kot jih piše življenje” je dobra ideja za letošnji advent, oziroma kot devetdnevnica pred praznikom. “Vsi radi poslušamo zanimive zgodbe. Zadnjih nekaj dni pred Božičem pa lahko prisluhnemo – preberemo, ne samo zanimive, ampak tudi RESNIČNE zgodbe o čisto običajnih ljudeh in njihovih spominih na Božič. Tekom prebiranja zgodb izveste, kdo se je naučil voziti kolo pri petintridesetih letih, da so bile nekje jaslice samo v cerkvi in, da nam Bog tudi po tridesetih letih lahko pošlje znamenje njegove bližine in ljubezni … “, pravi Tadeja. 

Nataša Ličen

duhovnostpogovorodnosipraznikivzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

kulturadediščinaizročiloprazniki

Zakladi naše dediščine

Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloprazniki

Svetovalnica

VEČ ...|2. 12. 2022
Priprava na praznične dni

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

Priprava na praznične dni

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

svetovanjedecemberpraznikistiska

Svetovalnica

Priprava na praznične dni

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

VEČ ...|2. 12. 2022
Priprava na praznične dni

Z nami je bila Julija Pelc, psihoterapevtka, govorili pa smo o pripravah na za mnoge najlepše obdobje v letu, ki pa je na drugi strani za nekatere žal tudi obdobje velike osamljenosti. Kakšne so metode, možni in uspešni načini za lajšanje samote? Kako ulovimo notranji mir, ga negujemo, se zoperstavljamo nepotrebnim strahovom in pretiranim pričakovanjem po velikih doživetjih, ki običajno neizogibno spremljajo praznični čas?

Nataša Ličen

svetovanjedecemberpraznikistiska

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 4. 2022
Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

kulturadediščinaizročilopraznikidružba

Zakladi naše dediščine

Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

VEČ ...|5. 4. 2022
Cvetnonedeljske butarice

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilopraznikidružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

kulturapraznikiobičajizgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Nataša Ličen

kulturapraznikiobičajizgodovinadediščinaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Duhovna misel

VEČ ...|7. 2. 2023
Duhovna misel

Duhovna misel

Pavle Ravnohrib

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 2. 2023
dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič: Potres v Turčiji in Siriji, slovenski mediji in trenutno stanje v politiki

V oddaji sta bila z nami prvič komentatorja dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič. Aktualno dogajanje v družbi, zlasti politiki in medijih, je bila osrednja tema pogovora, uvodoma pa sta gosta spregovorila tudi o sebi in svojem delu. 

dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič: Potres v Turčiji in Siriji, slovenski mediji in trenutno stanje v politiki

V oddaji sta bila z nami prvič komentatorja dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič. Aktualno dogajanje v družbi, zlasti politiki in medijih, je bila osrednja tema pogovora, uvodoma pa sta gosta spregovorila tudi o sebi in svojem delu. 

Tanja Dominko

politikadružbapotreskomentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2023
Gorazd Wakounig in Gal Faganel

O govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, zmagovalni govor in pogovor z avtorjem Gorazdom Wakounigom iz slovenske gimnazije v Celovcu ter pogovor z mednarodno uveljavljenim in nagrajenim violončelistom ter iskanim pedagogom izr. prof. dr. Galom Faganelom (projekt Kongres na klepetu - Nazaj v Slovenijo?). 

Gorazd Wakounig in Gal Faganel

O govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, zmagovalni govor in pogovor z avtorjem Gorazdom Wakounigom iz slovenske gimnazije v Celovcu ter pogovor z mednarodno uveljavljenim in nagrajenim violončelistom ter iskanim pedagogom izr. prof. dr. Galom Faganelom (projekt Kongres na klepetu - Nazaj v Slovenijo?). 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 2. 2023
Vabilo na odprtje razstave Umetniki za karitas v galeriji Družina (8.2.)

Naš pogled

VEČ ...|7. 2. 2023
Mirjana Furlan: Kako zvenijo imena ali Bo kdaj razglašeno Balantičevo leto?

Kdaj bomo torej znali svoje velikane ceniti po njihovih delih in jim ne bomo dodajali političnih predznakov, ki jih delajo neenakovredne. Katera leva vlada bo torej razglasila Balantičevo leto?

Naš pogled je pripravila profesorica slovenščine Mirjana Furlan.

Mirjana Furlan: Kako zvenijo imena ali Bo kdaj razglašeno Balantičevo leto?

Kdaj bomo torej znali svoje velikane ceniti po njihovih delih in jim ne bomo dodajali političnih predznakov, ki jih delajo neenakovredne. Katera leva vlada bo torej razglasila Balantičevo leto?

Naš pogled je pripravila profesorica slovenščine Mirjana Furlan.

Mirjana Furlan

komentarkulturadružbapolitikaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|7. 2. 2023
Spominjamo se dne 7. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 2. 2023
Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Nataša Ličen

kulturatradicijaizročilodediščina