Za življenje

VEČ ...|2. 11. 2024
Kakšen odnos do pokojnih nam pomaga bolje živeti tu in zdaj?

Tako kot rojstvo in osebni prazniki, je tudi smrt prelomnica - to je praznovanje za nebesa. A spomini na tiste drage osebe, ki so odšle iz našega življenja, so lahko še zelo živi in boleči. Katere misli in načini žalovanja nam lahko pomagajo in kako nam lahko tudi žalovanje pomaga na poti bo boljše samopodobe - o tem je tekla beseda v oddaji Za življenje. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Kakšen odnos do pokojnih nam pomaga bolje živeti tu in zdaj?

Tako kot rojstvo in osebni prazniki, je tudi smrt prelomnica - to je praznovanje za nebesa. A spomini na tiste drage osebe, ki so odšle iz našega življenja, so lahko še zelo živi in boleči. Katere misli in načini žalovanja nam lahko pomagajo in kako nam lahko tudi žalovanje pomaga na poti bo boljše samopodobe - o tem je tekla beseda v oddaji Za življenje. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosipokojnižalovanjeverne dušeduhovnost

Za življenje

Kakšen odnos do pokojnih nam pomaga bolje živeti tu in zdaj?

Tako kot rojstvo in osebni prazniki, je tudi smrt prelomnica - to je praznovanje za nebesa. A spomini na tiste drage osebe, ki so odšle iz našega življenja, so lahko še zelo živi in boleči. Katere misli in načini žalovanja nam lahko pomagajo in kako nam lahko tudi žalovanje pomaga na poti bo boljše samopodobe - o tem je tekla beseda v oddaji Za življenje. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|2. 11. 2024
Kakšen odnos do pokojnih nam pomaga bolje živeti tu in zdaj?

Tako kot rojstvo in osebni prazniki, je tudi smrt prelomnica - to je praznovanje za nebesa. A spomini na tiste drage osebe, ki so odšle iz našega življenja, so lahko še zelo živi in boleči. Katere misli in načini žalovanja nam lahko pomagajo in kako nam lahko tudi žalovanje pomaga na poti bo boljše samopodobe - o tem je tekla beseda v oddaji Za življenje. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosipokojnižalovanjeverne dušeduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|12. 5. 2023
Pokojnine

Gostili smo Dušana Bavca iz Obrtno podjetniške zbornice, ki je opozoril na nekaj vidikov, ki jih je dobro pri upokojevanju vedeti in upoštevati.

Pokojnine

Gostili smo Dušana Bavca iz Obrtno podjetniške zbornice, ki je opozoril na nekaj vidikov, ki jih je dobro pri upokojevanju vedeti in upoštevati.

svetovanjepokojninedelostarostpravicedružba

Svetovalnica

Pokojnine

Gostili smo Dušana Bavca iz Obrtno podjetniške zbornice, ki je opozoril na nekaj vidikov, ki jih je dobro pri upokojevanju vedeti in upoštevati.

VEČ ...|12. 5. 2023
Pokojnine

Gostili smo Dušana Bavca iz Obrtno podjetniške zbornice, ki je opozoril na nekaj vidikov, ki jih je dobro pri upokojevanju vedeti in upoštevati.

Tanja Dominko

svetovanjepokojninedelostarostpravicedružba

Naš pogled

VEČ ...|21. 3. 2023
Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

reformazdravstvopokojninski sistemšolstvoplače v javnem sektorju

Naš pogled

Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

VEČ ...|21. 3. 2023
Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

Tanja Dominko

reformazdravstvopokojninski sistemšolstvoplače v javnem sektorju

Pogovor o

VEČ ...|29. 12. 2021
Pogovor s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom

Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami. 

Pogovor s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom

Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami. 

politikavladapredsedovanjeopozicijaSlovenska vojskapravodružinepokojnine

Pogovor o

Pogovor s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom

Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami. 

VEČ ...|29. 12. 2021
Pogovor s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom

Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami. 

Tanja Dominko

politikavladapredsedovanjeopozicijaSlovenska vojskapravodružinepokojnine

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 6. 2021
Kaj morajo kmetje storiti glede priznavanja pokojninske dobe?

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

Kaj morajo kmetje storiti glede priznavanja pokojninske dobe?

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

naravakmetijstvopokojnine

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj morajo kmetje storiti glede priznavanja pokojninske dobe?

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

VEČ ...|28. 6. 2021
Kaj morajo kmetje storiti glede priznavanja pokojninske dobe?

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

Robert Božič

naravakmetijstvopokojnine

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 5. 2021
Uveljavljanje novih pravic glede kmečkih pokojnin

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

Uveljavljanje novih pravic glede kmečkih pokojnin

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

naravakmetijstvopokojnina

Minute za kmetijstvo in podeželje

Uveljavljanje novih pravic glede kmečkih pokojnin

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

VEČ ...|24. 5. 2021
Uveljavljanje novih pravic glede kmečkih pokojnin

Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS je opozorila na določila Zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so pomembna za kmete. Čas za oddajo vlog je še do konca junija.

Robert Božič

naravakmetijstvopokojnina

Svetovalnica

VEČ ...|18. 5. 2021
Upokojevanje in pokojnine

V oddaji smo se posvetili upokojevanju in pokojninam. Pravice, izračuni, pogoji, o vsem tem smo govorili z direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanom Papežem, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

Upokojevanje in pokojnine

V oddaji smo se posvetili upokojevanju in pokojninam. Pravice, izračuni, pogoji, o vsem tem smo govorili z direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanom Papežem, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

svetovanjepokojnine

Svetovalnica

Upokojevanje in pokojnine

V oddaji smo se posvetili upokojevanju in pokojninam. Pravice, izračuni, pogoji, o vsem tem smo govorili z direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanom Papežem, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

VEČ ...|18. 5. 2021
Upokojevanje in pokojnine

V oddaji smo se posvetili upokojevanju in pokojninam. Pravice, izračuni, pogoji, o vsem tem smo govorili z direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanom Papežem, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

Tanja Dominko

svetovanjepokojnine

Pogovor o

VEČ ...|27. 1. 2021
Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

koronavirusCigler Kraljpokojninastarejši

Pogovor o

Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

VEČ ...|27. 1. 2021
Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

Petra Stopar

koronavirusCigler Kraljpokojninastarejši

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Robert Božič

kmetijstvoshod kmetov

Moja zgodba

VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeMatic BatičRenato PodbersičVirgil ŠčekAnton Rutar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 10. 2025
Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij

100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.

Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij

100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Sol in luč

VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se

VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina