V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.
V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
V tokratno oddajo smo povabili gospodarskega ministra in predsednika SD Matjaža Hana. Spregovoril je o trenutnem gospodarskem stanju Slovenije, odzval se je na pozive Obrtno-podjetniške zbornice za sprejem interventnih ukrepov, povedal, kdo daje tempo koaliciji in kako se v njej počuti. Odgovoril je na vprašanja o sodelovanju z drugimi političnimi strankami in ministrom Lukom Mescem, komentiral je tudi nekatera aktualna politična dogajanja.
Angleški znanstvenik Huxley je zamujal na ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.
Odvisnost od ne kemičnih drog, mobilne naprave, nova tehnologija od katerih so otroci, mladostniki zasvojeni, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče