Za življenje

VEČ ...|3. 12. 2022
Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

vzgojaduhovnostodnosidružbaosamljenostbolezenstarost

Za življenje

Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|3. 12. 2022
Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbaosamljenostbolezenstarost

Mladoskop

VEČ ...|2. 12. 2022
Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

mladiodnosipogovorzdravstvošport

Mladoskop

Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

VEČ ...|2. 12. 2022
Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovorzdravstvošport

Komentar tedna

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbapolitikaodnosi

Via positiva

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Via positiva

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|1. 12. 2022
Iščete ravnotežje ob uporabi telefonov pri mladostnikih?

V Svetovalnici smo govorili o iskanju pravega ravnotežja pri uporabi tehnologije. Skoraj tri četrtine vprašanih najstnikov in najstnic v osnovni šoli se počuti prezasedene z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom. Kljub takšni samorefleksiji je večina njih in njihovih staršev nemočna pri spopadanju z izzivom ekranov. Z nami je bil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

Iščete ravnotežje ob uporabi telefonov pri mladostnikih?

V Svetovalnici smo govorili o iskanju pravega ravnotežja pri uporabi tehnologije. Skoraj tri četrtine vprašanih najstnikov in najstnic v osnovni šoli se počuti prezasedene z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom. Kljub takšni samorefleksiji je večina njih in njihovih staršev nemočna pri spopadanju z izzivom ekranov. Z nami je bil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

svetovanjedružbaotrociodnosi

Svetovalnica

Iščete ravnotežje ob uporabi telefonov pri mladostnikih?

V Svetovalnici smo govorili o iskanju pravega ravnotežja pri uporabi tehnologije. Skoraj tri četrtine vprašanih najstnikov in najstnic v osnovni šoli se počuti prezasedene z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom. Kljub takšni samorefleksiji je večina njih in njihovih staršev nemočna pri spopadanju z izzivom ekranov. Z nami je bil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

VEČ ...|1. 12. 2022
Iščete ravnotežje ob uporabi telefonov pri mladostnikih?

V Svetovalnici smo govorili o iskanju pravega ravnotežja pri uporabi tehnologije. Skoraj tri četrtine vprašanih najstnikov in najstnic v osnovni šoli se počuti prezasedene z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom. Kljub takšni samorefleksiji je večina njih in njihovih staršev nemočna pri spopadanju z izzivom ekranov. Z nami je bil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaotrociodnosi

Sol in luč

VEČ ...|29. 11. 2022
Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

VEČ ...|29. 11. 2022
Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Kolokvij

VEČ ...|25. 11. 2022
Young Karitas v evropskem letu mladih

Naj se sliši tvoj glas! 2022 je geslo evropskega leta mladih, ki so zelo pomembni za boljšo prihodnost – za bolj zeleno, bolj vključujočo in digitalno Evropo. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost. To dvoje in še več vnašajo v družbo tudi vključeni pri Young Karitas, mladi dobrodelne organizacije, kjer prostovoljno podarjajo svoj čas, znanja in veščine. Bernarda Nagode in Tinkara Čuk sta prišli v studiu, predstavili organizacijo in projekte ter razmišljali tudi o mednarodni vključenosti ter o evropskem letu mladih, ob letošnjem Tednu Karitas

Young Karitas v evropskem letu mladih

Naj se sliši tvoj glas! 2022 je geslo evropskega leta mladih, ki so zelo pomembni za boljšo prihodnost – za bolj zeleno, bolj vključujočo in digitalno Evropo. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost. To dvoje in še več vnašajo v družbo tudi vključeni pri Young Karitas, mladi dobrodelne organizacije, kjer prostovoljno podarjajo svoj čas, znanja in veščine. Bernarda Nagode in Tinkara Čuk sta prišli v studiu, predstavili organizacijo in projekte ter razmišljali tudi o mednarodni vključenosti ter o evropskem letu mladih, ob letošnjem Tednu Karitas

mladiodnosipogovordružba

Kolokvij

Young Karitas v evropskem letu mladih

Naj se sliši tvoj glas! 2022 je geslo evropskega leta mladih, ki so zelo pomembni za boljšo prihodnost – za bolj zeleno, bolj vključujočo in digitalno Evropo. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost. To dvoje in še več vnašajo v družbo tudi vključeni pri Young Karitas, mladi dobrodelne organizacije, kjer prostovoljno podarjajo svoj čas, znanja in veščine. Bernarda Nagode in Tinkara Čuk sta prišli v studiu, predstavili organizacijo in projekte ter razmišljali tudi o mednarodni vključenosti ter o evropskem letu mladih, ob letošnjem Tednu Karitas

VEČ ...|25. 11. 2022
Young Karitas v evropskem letu mladih

Naj se sliši tvoj glas! 2022 je geslo evropskega leta mladih, ki so zelo pomembni za boljšo prihodnost – za bolj zeleno, bolj vključujočo in digitalno Evropo. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost. To dvoje in še več vnašajo v družbo tudi vključeni pri Young Karitas, mladi dobrodelne organizacije, kjer prostovoljno podarjajo svoj čas, znanja in veščine. Bernarda Nagode in Tinkara Čuk sta prišli v studiu, predstavili organizacijo in projekte ter razmišljali tudi o mednarodni vključenosti ter o evropskem letu mladih, ob letošnjem Tednu Karitas

Nataša Ličen

mladiodnosipogovordružba

Za sožitje

VEČ ...|22. 11. 2022
Osnovno pravilo dobrega sožitja je, da ob eni slabosti poiščemo pet dobrih

V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.  

Osnovno pravilo dobrega sožitja je, da ob eni slabosti poiščemo pet dobrih

V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.  

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosizdravstvopogovor

Za sožitje

Osnovno pravilo dobrega sožitja je, da ob eni slabosti poiščemo pet dobrih

V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.  

VEČ ...|22. 11. 2022
Osnovno pravilo dobrega sožitja je, da ob eni slabosti poiščemo pet dobrih

V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.  

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosizdravstvopogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|3. 12. 2022
Misijonske skrinjice

Sredi Adventnega koledarja Misijonskega središča Slovenije najdete »kartonko« iz katere lahko z zgibanjem sestavite majhen hranilnik. Vabi nas k zbiranju darov za misijone. V današnji zgodbi boste spoznali kje in kako se je rodila ideja o tovrstni pomoči misijonom.

Misijonske skrinjice

Sredi Adventnega koledarja Misijonskega središča Slovenije najdete »kartonko« iz katere lahko z zgibanjem sestavite majhen hranilnik. Vabi nas k zbiranju darov za misijone. V današnji zgodbi boste spoznali kje in kako se je rodila ideja o tovrstni pomoči misijonom.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Naš pogled

VEČ ...|29. 11. 2022
Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarspominpietetadružbaadventsveto

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 11. 2022
Zaplet z vladno pomočjo živinorejcem in o visokodebelnih pašnih sadovnjakih

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Zaplet z vladno pomočjo živinorejcem in o visokodebelnih pašnih sadovnjakih

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Robert Božič

kmetijstvopomočvisokodebelni sadovnjakitamara urbančič

Komentar tedna

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbapolitikaodnosi

Globine

VEČ ...|8. 11. 2022
Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostblagrisvetništvogovor na goriodnosivzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 12. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|3. 12. 2022
Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Slavi Košir

spominživljenjekmetijstvosvetovanje

Za življenje

VEČ ...|3. 12. 2022
Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbaosamljenostbolezenstarost

Spominjamo se

VEČ ...|3. 12. 2022
Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče