Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Elvis, profesionalni nogometni vratar, ki brez ovir govori o bolezni

Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč. 

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Iščete ravnotežje ob uporabi telefonov pri mladostnikih?

V Svetovalnici smo govorili o iskanju pravega ravnotežja pri uporabi tehnologije. Skoraj tri četrtine vprašanih najstnikov in najstnic v osnovni šoli se počuti prezasedene z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom. Kljub takšni samorefleksiji je večina njih in njihovih staršev nemočna pri spopadanju z izzivom ekranov. Z nami je bil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Young Karitas v evropskem letu mladih

Naj se sliši tvoj glas! 2022 je geslo evropskega leta mladih, ki so zelo pomembni za boljšo prihodnost – za bolj zeleno, bolj vključujočo in digitalno Evropo. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost. To dvoje in še več vnašajo v družbo tudi vključeni pri Young Karitas, mladi dobrodelne organizacije, kjer prostovoljno podarjajo svoj čas, znanja in veščine. Bernarda Nagode in Tinkara Čuk sta prišli v studiu, predstavili organizacijo in projekte ter razmišljali tudi o mednarodni vključenosti ter o evropskem letu mladih, ob letošnjem Tednu Karitas. 

Osnovno pravilo dobrega sožitja je, da ob eni slabosti poiščemo pet dobrih

V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.