Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 9. 2022
Res zavržeš 68 kg hrane?

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov danes že tretjič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Te dni bomo tako slišali precej dejstev, ki naj nas spodbudijo k drugačnemu, bolj skrbnemu odnosu do hrane. Kar 68 kg naj bi jo v povprečju vsako leto zavrgel vsak prebivalec Slovenije. Ekologi brez meja pa so se letos odločili za novo akcijo…

Res zavržeš 68 kg hrane?

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov danes že tretjič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Te dni bomo tako slišali precej dejstev, ki naj nas spodbudijo k drugačnemu, bolj skrbnemu odnosu do hrane. Kar 68 kg naj bi jo v povprečju vsako leto zavrgel vsak prebivalec Slovenije. Ekologi brez meja pa so se letos odločili za novo akcijo…

hranaizgubeodgovornost

Minute za kmetijstvo in podeželje

Res zavržeš 68 kg hrane?

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov danes že tretjič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Te dni bomo tako slišali precej dejstev, ki naj nas spodbudijo k drugačnemu, bolj skrbnemu odnosu do hrane. Kar 68 kg naj bi jo v povprečju vsako leto zavrgel vsak prebivalec Slovenije. Ekologi brez meja pa so se letos odločili za novo akcijo…

VEČ ...|29. 9. 2022
Res zavržeš 68 kg hrane?

Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov danes že tretjič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Te dni bomo tako slišali precej dejstev, ki naj nas spodbudijo k drugačnemu, bolj skrbnemu odnosu do hrane. Kar 68 kg naj bi jo v povprečju vsako leto zavrgel vsak prebivalec Slovenije. Ekologi brez meja pa so se letos odločili za novo akcijo…

Robert Božič

hranaizgubeodgovornost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

komentaršolazaupanjeodgovornostsamoiniciativapodpora

Komentar Časnik.si

Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja

komentaršolazaupanjeodgovornostsamoiniciativapodpora

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 6. 2021
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

komentarkomunizemsodstvotožilstvoodgovornostpravosodje

Komentar Časnik.si

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

VEČ ...|9. 6. 2021
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

Ingo Falk Pasch Wallersberg

komentarkomunizemsodstvotožilstvoodgovornostpravosodje

Naš pogled

VEČ ...|20. 10. 2020
Teorije zarote o virusu in odgovornost

V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.

Teorije zarote o virusu in odgovornost

V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.

vladakoronaviruspolitikaodgovornostzdravstvoinfo

Naš pogled

Teorije zarote o virusu in odgovornost
V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.
VEČ ...|20. 10. 2020
Teorije zarote o virusu in odgovornost
V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.

Alen Salihović

vladakoronaviruspolitikaodgovornostzdravstvoinfo

Naš pogled

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbaposameznikodgovornost

Naš pogled

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardružbaposameznikodgovornost

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 5. 2020
Do kdaj šolanje na daljavo?

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

Do kdaj šolanje na daljavo?

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

šoladružbakoronavirusodgovornost

Informativni prispevki

Do kdaj šolanje na daljavo?
Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.
VEČ ...|19. 5. 2020
Do kdaj šolanje na daljavo?
Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

Blaž Lesnik

šoladružbakoronavirusodgovornost

Via positiva

VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Via positiva

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo
V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.
VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo
V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Nataša Ličen

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 9. 2022
Sto dni ministra Mateja Arčona

Za ministrom Matejem Arčonom je prvih sto dni vodenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato je bil naš gost na začetku oddaje. Poklicali smo tudi na avstrijsko Koroško, saj mineva 50 let od “ortstafelšturma” - podiranja dvojezičnih tabel ter spregovoril o priznanjih Kazimir Humar in dogodkih, ki bodo potekali v prihajajočih dneh.  

Sto dni ministra Mateja Arčona

Za ministrom Matejem Arčonom je prvih sto dni vodenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato je bil naš gost na začetku oddaje. Poklicali smo tudi na avstrijsko Koroško, saj mineva 50 let od “ortstafelšturma” - podiranja dvojezičnih tabel ter spregovoril o priznanjih Kazimir Humar in dogodkih, ki bodo potekali v prihajajočih dneh.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Naš gost

VEČ ...|24. 9. 2022
Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Slavi Košir

spominživljenje

Pogovor o

VEČ ...|28. 9. 2022
Starš 1, starš 2 ali mama in oče?

Je najbolj primerno okolje za otroka družina z mamo in očetom, ali nam je vseeno, če otroka vzgajata dve istospolni osebi ali celo osebi, ki se identificirata z neskončnim številom družbenih spolov oziroma kakor se v določenem trenutku počutita.
O spremembah družinskega zakonika smo govorili v oddaji Pogovor o. Naša gosta sta bila predsednik Družinske pobude Tomaž Merše in poslanka Nsi Iva Dimic.

Starš 1, starš 2 ali mama in oče?

Je najbolj primerno okolje za otroka družina z mamo in očetom, ali nam je vseeno, če otroka vzgajata dve istospolni osebi ali celo osebi, ki se identificirata z neskončnim številom družbenih spolov oziroma kakor se v določenem trenutku počutita.
O spremembah družinskega zakonika smo govorili v oddaji Pogovor o. Naša gosta sta bila predsednik Družinske pobude Tomaž Merše in poslanka Nsi Iva Dimic.

Marta Jerebič

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 9. 2022
Pekoča zgaga?

Težave z zgago poznamo malodane vsi, a kar 7 odstotkov ljudi naj bi se z njimi srečevalo vsak dan. Posledice kroničnega zatekanja želodčne vsebine v požiralnik so neprijetne in lahko tudi nevarne: od hripavosti, kroničnega kašlja do okvarjenega zobovja. V nekaterih primerih pa lahko nezdravljena refluksna bolezen požiralnika vodi tudi do raka. Kako si pomagati in kaj storiti, ko zdravilo ne pomaga več? V Svetovalnici je bil z nami gastro/enterolog dr. Rado Janša

Pekoča zgaga?

Težave z zgago poznamo malodane vsi, a kar 7 odstotkov ljudi naj bi se z njimi srečevalo vsak dan. Posledice kroničnega zatekanja želodčne vsebine v požiralnik so neprijetne in lahko tudi nevarne: od hripavosti, kroničnega kašlja do okvarjenega zobovja. V nekaterih primerih pa lahko nezdravljena refluksna bolezen požiralnika vodi tudi do raka. Kako si pomagati in kaj storiti, ko zdravilo ne pomaga več? V Svetovalnici je bil z nami gastro/enterolog dr. Rado Janša

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|29. 9. 2022
373. oddaja

Dober dan, mama Helena – Braco Koren, Junge komm bald wieder - Freddy Quinn, Vrati se sine – Vice Vukov, Pesem dežja - Irena Kohont, A Te Regarder – Charles Aznavour, A Man Without Love - Engelbert Humperdinck, Enakonočje - Pepel in kri, Ostaje nam muzika - Ljupka Dimitrovska, Sempre sempre - Al Bano in Romina Power, Pogum – Prizma, Love Of The Common Peolpe – Paul Young …  

373. oddaja

Dober dan, mama Helena – Braco Koren, Junge komm bald wieder - Freddy Quinn, Vrati se sine – Vice Vukov, Pesem dežja - Irena Kohont, A Te Regarder – Charles Aznavour, A Man Without Love - Engelbert Humperdinck, Enakonočje - Pepel in kri, Ostaje nam muzika - Ljupka Dimitrovska, Sempre sempre - Al Bano in Romina Power, Pogum – Prizma, Love Of The Common Peolpe – Paul Young …  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|29. 9. 2022
Noč raziskovalcev 2022

V oddaji smo predstavili letošnjo “Noč raziskovalk in raziskovalcev”, predvsem pa projekt “Noč ima svojo moč”, katerega cilj je zasnovati skupek aktivnosti, ki bodo izvedene v okviru “Evropske noči raziskovalcev”.

Noč raziskovalcev 2022

V oddaji smo predstavili letošnjo “Noč raziskovalk in raziskovalcev”, predvsem pa projekt “Noč ima svojo moč”, katerega cilj je zasnovati skupek aktivnosti, ki bodo izvedene v okviru “Evropske noči raziskovalcev”.

Radio Ognjišče

družbanarava. miha koshiša eksperimentov

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 9. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 9. 2022
Izšla je nova zbirka spevov med berili in pred evangelijem za liturgično leto A

Izšla je nova zbirka spevov med berili in pred evangelijem za liturgično leto A

Jože Bartolj

kulturaglasbaCecilija OblonšekKatarina Vidmarzbirka spevov med berili in pred evangelijem za liturgično leto A