Via positiva

VEČ ...|2. 2. 2023
Potepuški okruški in pravljične poti

Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.   

Potepuški okruški in pravljične poti

Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.   

družbanaravaodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

Potepuški okruški in pravljične poti

Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.   

VEČ ...|2. 2. 2023
Potepuški okruški in pravljične poti

Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.   

Nataša Ličen

družbanaravaodnosipogovorsvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

kulturanaravaodnosidediščinaizročilospomin

Zakladi naše dediščine

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Nataša Ličen

kulturanaravaodnosidediščinaizročilospomin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 1. 2023
Prof. dr. Emil Erjavec: Pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek slavnostnega predavanja prof. dr. Emila Erjavca ob praznovanju 150 letnice slovenskega zadružništva, ki se je odvijalo 10. junija 2022 v Unionski dvorani.

Prof. dr. Emil Erjavec: Pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek slavnostnega predavanja prof. dr. Emila Erjavca ob praznovanju 150 letnice slovenskega zadružništva, ki se je odvijalo 10. junija 2022 v Unionski dvorani.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Prof. dr. Emil Erjavec: Pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek slavnostnega predavanja prof. dr. Emila Erjavca ob praznovanju 150 letnice slovenskega zadružništva, ki se je odvijalo 10. junija 2022 v Unionski dvorani.

VEČ ...|22. 1. 2023
Prof. dr. Emil Erjavec: Pomen zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek slavnostnega predavanja prof. dr. Emila Erjavca ob praznovanju 150 letnice slovenskega zadružništva, ki se je odvijalo 10. junija 2022 v Unionski dvorani.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|20. 1. 2023
Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

svetovanjenaravaNepal

Doživetja narave

Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

VEČ ...|20. 1. 2023
Križ čez Nepal

Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaNepal

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 1. 2023
O vključitvi v integrirano pridelavo in 80-letnici Kmečkega glasa

Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. O tem je v prvem delu oddaje spregovoril Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje.

V drugem delu oddaje pa smo ob bližajoči se 80-ltnici Kmečkega glasa gostili direktorja Tevža Tavčarja.

O vključitvi v integrirano pridelavo in 80-letnici Kmečkega glasa

Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. O tem je v prvem delu oddaje spregovoril Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje.

V drugem delu oddaje pa smo ob bližajoči se 80-ltnici Kmečkega glasa gostili direktorja Tevža Tavčarja.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

O vključitvi v integrirano pridelavo in 80-letnici Kmečkega glasa

Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. O tem je v prvem delu oddaje spregovoril Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje.

V drugem delu oddaje pa smo ob bližajoči se 80-ltnici Kmečkega glasa gostili direktorja Tevža Tavčarja.

VEČ ...|15. 1. 2023
O vključitvi v integrirano pridelavo in 80-letnici Kmečkega glasa

Z začetkom novega obdobja SKP, v katerega kmetje vstopajo v letošnjem letu, bo spet mogoče vstopiti v t.i. Integrirano pridelavo. O tem je v prvem delu oddaje spregovoril Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje.

V drugem delu oddaje pa smo ob bližajoči se 80-ltnici Kmečkega glasa gostili direktorja Tevža Tavčarja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 1. 2023
Kmetijski dizel in dileme, ki jih odpira

Od novega leta naprej lahko kmetje za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije uporabljajo rdeči dizel, kar pa sproža kar nekaj vprašanj. Nanja je v osrednjem delu oddaje odgovarjal mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist za kmetijsko tehniko.

Kmetijski dizel in dileme, ki jih odpira

Od novega leta naprej lahko kmetje za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije uporabljajo rdeči dizel, kar pa sproža kar nekaj vprašanj. Nanja je v osrednjem delu oddaje odgovarjal mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist za kmetijsko tehniko.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Kmetijski dizel in dileme, ki jih odpira

Od novega leta naprej lahko kmetje za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije uporabljajo rdeči dizel, kar pa sproža kar nekaj vprašanj. Nanja je v osrednjem delu oddaje odgovarjal mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist za kmetijsko tehniko.

VEČ ...|8. 1. 2023
Kmetijski dizel in dileme, ki jih odpira

Od novega leta naprej lahko kmetje za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije uporabljajo rdeči dizel, kar pa sproža kar nekaj vprašanj. Nanja je v osrednjem delu oddaje odgovarjal mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist za kmetijsko tehniko.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|6. 1. 2023
V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

vesoljeastronomijanaravagalaksijeJames WebbteleskopGoChilleizobraževanje

Doživetja narave

V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

VEČ ...|6. 1. 2023
V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

Blaž LesnikBoris Kham

vesoljeastronomijanaravagalaksijeJames WebbteleskopGoChilleizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 1. 2023
Pogled na Češko

Na novega leta dan smo se v Kmetijski oddaji odpravili na Češko in slišali nekaj več o tamkajšnjem kmetijstvu. Z nami je Darinka Sebenik, ki se je pred dobrim mesecem udeležila ekskurzije, ki jo je organiziralo mednarodno združenje agrarnih novinarjev.

Pogled na Češko

Na novega leta dan smo se v Kmetijski oddaji odpravili na Češko in slišali nekaj več o tamkajšnjem kmetijstvu. Z nami je Darinka Sebenik, ki se je pred dobrim mesecem udeležila ekskurzije, ki jo je organiziralo mednarodno združenje agrarnih novinarjev.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Pogled na Češko

Na novega leta dan smo se v Kmetijski oddaji odpravili na Češko in slišali nekaj več o tamkajšnjem kmetijstvu. Z nami je Darinka Sebenik, ki se je pred dobrim mesecem udeležila ekskurzije, ki jo je organiziralo mednarodno združenje agrarnih novinarjev.

VEČ ...|1. 1. 2023
Pogled na Češko

Na novega leta dan smo se v Kmetijski oddaji odpravili na Češko in slišali nekaj več o tamkajšnjem kmetijstvu. Z nami je Darinka Sebenik, ki se je pred dobrim mesecem udeležila ekskurzije, ki jo je organiziralo mednarodno združenje agrarnih novinarjev.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|31. 1. 2023
Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

Marta Jerebič

komentar

Sol in luč

VEČ ...|31. 1. 2023
Claudia Croos-Müller: Glavo gor - Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.

Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Claudia Croos-Müller: Glavo gor - Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.

Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosidružbazdravstvo

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 1. 2023
Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičMuzej osamosvojitvesvetovni dan holokavsta

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Spominjamo se

VEČ ...|4. 2. 2023
Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče