K poslušanju Kmetijske oddaje smo povabili vse, ki imate radi pozitivne zgodbe. Tudi na področju kmetijstva so takšne. Trdo delo, zavezanost slovenski zemlji in tradiciji, vztrajnost in nenehno nadgrajevanje znanja predstavljajo temelj uspeha. Gost oddaje je bil kmečki sirar Janez Škrjanec. 

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo se ustavili ob pridelavi krompirja. Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Govorili smo o poškodbah poljščin zaradi toče in kako se izkustveno odločati o agrotehničnih ukrepih po takih ujmah. 

Pred sončnim koncem tedna smo se odpravili v čudovite kotičke naše dežele. Planinska sezona se začenja, zato smo obnovili nekaj temeljnih priporočil za hojo v gore poleti tudi s pomočjo novega priročnika Osnove planinstva, ki ga je sestavil inštruktor planinske vzgoje Jože Drab. Slišali pa ste tudi pogovor z gorskim reševalcem Matjažem Šerkezijem, ki ima izkušnje tudi z reševanjem psa Jimmy-ja v v letošnji zimi. 

Dr. Gregor Dolinar, matematik, od leta 2017 dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, vodja laboratorija za uporabno matematiko in statistiko, ki je gostoval na več tujih univerzah, član več komisij in odborov, tudi Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Vpet je v organizacijo mednarodne matematične olimpijade, predan športnik, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in še bi lahko naštevali. Glavnina pogovora z njim se je vrtela okoli pomena poklicev s področja elektrotehnike, ki jih v družbi primanjkuje, so pa nujna za razvoj. 

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje smo se ustavili ob sadjarskih temah in med drugim povabili na dan tehnike, ki ga Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto pripravlja v sodelovanju s podjetjem Eurosad.

V oddaji smo se podali na raziskovanje črnih lukenj. Gost oddaje Doživetja narave - Zanimivosti nočnega neba je bil izredni profesor dr. Sašo Grozdanov, ki predava relativnost in kozmologijo. Vprašali smo se, ali je prostor res ukrivljen in kaj to pomeni. Spomnili smo se tudi znamenite zgodbe o dvojčkih in njunem staranju na Zemlji oziroma po potovanju skozi vesolje. 

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Gozdarski strokovnjak, redni profesor za nego gozdov na Biotehniški fakulteti dr. Jurij Diaci, ki je tudi prejemnik Jesenkove nagrade, najvišjega stanovskega priznanja za življenjsko delo. Beseda je tekla o sonaravnem gojenju, pragozdovih v Sloveniji, iskanju drevesnih vrst za blaženje podnebnih sprememb... 

Preteklo nedeljo so pri nas odprli še tretji del Martinove poti, prihodnji konec tedna pa se bo v Celju odvila Mednarodna romarska konferenca, kjer bodo predstavili tudi načrt izobraževanj za romarske vodnike. Tudi naša sodelavka Lidija Zupanič že tri tedne roma po Jakobovi poti v Španiji in slišali ste lahko, zakaj se je odločila za romanje in kakšni so bili njeni strahovi pred prvim korakom.

V prvem delu nedeljske kmetijske oddaje smo se ustavili ob trditvah, ki jih je glede vpliva visokih cen nafte na kmetijstvo v petek predstavil Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Opozorili pa smo tudi na izobraževanja za varno delo v gozdu. 

Posvetili smo se bližajočemu se popolnemu luninemu mrku, ki bo pri nas viden v zgodnjem jutru ponedeljka, 16. maja. Spomnili smo se tudi Nikolaja Kopernika, ki je korenito spremenil pogled tedanje družbe na ureditev vesolja. Kaj bo današnjemu času prinesel pogled skozi novi telekop James Webb, ki že pošilja prve posnetke iz nepredstavljivih daljav?

Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.

Tokrat smo pokukali na Ptuj, kjer se že aktivno pripravljajo na 33. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Naš gost je bil Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora. Dotaknili smo se tudi drugih aktualnih novic s kmetijskega področja. 

V Doživetjih narave smo si vzeli čas za pravkar izdani alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika. Gre za zapise iz zgodnjega obdobja med letoma 1969 in 1971, ko se je legendarni alpinist spogledoval s svojimi prvimi vzponi. Dnevnik, ki ga je hranila njegova žena Mojca, doslej ni bil nikoli javno objavljen. Poleg Mojce Zaplotnik Jamnik sta bila z nami še Tomaž Jamnik Mišo in Primož Černilec.

Nekdanja profesionalna košarkarica Katja Temnik je po končanju športne kariere v tujini v domačem okolju, na domačem zeliščnem vrtu Majnika, poiskala in uresničila inovativnost.   

V nedeljski kmetijski oddaji je Damjana Ilijaš svetovalka sepcialistka za pridelavo poljščin na kGZ Ljubljana pojasnila pomen hitrih nitratnih testov, ki omogočajo naravi prijazno in stroškovno ugodno dognojevanje poljščin. Govora je bilo tudi o zavarovanjih v kmetijstvu in ponudbi Semenarne Ljubljana.

Na Dan zemlje smo s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje predstavili konkretne korake, ki jih lahko naredimo za ohranitev okolja. Katere investicije so smiselne za hkratni razvoj ter ohranjanje trajnosti?, je obsežno vprašanje, ki predstavlja velik izziv generacijam, ki se bodo v prihodnje odločale o usodi našega planeta. 

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

Gost v tokratni oddaji je bil kapucin in alpinist br. Jakob Kunšič. Pravi, da mu je alpinizem dal veliko, hkrati pa ne dokončnega odgovora in poslanstva. Plezanje mu tudi danes omogoča, da razmišlja o čisto duhovnih stvareh, o tem, kako je v nebesih in kakšno bi bilo nebeško plezanje.

Mateja je doštudirala veterino, po dokončanem študiju veterine in podiplomskega študija na Inštitutu za patofiziologijo na Medicinski fakulteti ter delu v farmacevtski in parafarmacevtski industriji je čutila, da se je učenje šele začelo – zanima jo vse v povezavi z ohranjanjem in povrnitvijo zdravja. Je mati in žena, z vse glasnejšo željo po ustvarjanju glasbe in do sedaj je ustvarila dve skladbi. Posnela je tudi video. 

Osrednja gostja v Kmetijski oddaji je bila mag. Tatjana Čop, urednica revije Predelava in prodaja, ki četrtletno izhaja v mesečniku Kmetovalec. V drugem delu pa je bil z nami še Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana.

Dosedanjemu predsedniku Milanu Brencetu so člani Združenja kmečkih sirarjev Slovenije še enkrat izrazili podporo in ostaja na funkciji predsednika. Spregovoril je o pomembni vlogi Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, o njegovem razvoju in načrtih ter o tem, da je pred njimi pestro in naporno leto, saj jim je zaupana organizacija mednarodne konference.

 

V nedeljski kmetijski oddaji smo pripravili pregled aktualnega dogajanja na kmetijskem področju. Naš gost v osrednjem delu je bil kmet Franc Kučan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije.

Sprehodili smo se med svežimi utrinki s podelitve priznanj najuspešnejšim v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju v letu 2021. Svoje vtise so delili: naj športna plezalka Janja Garnbret, naj športni plezalec Luka Potočar, alpinistka leta Anja Petek, spregovoril je tudi načelnik alpinistične komisije Oto Žan. Na koncu smo spoznali alpinista, gorskega reševalca, morjeplovca in svetovnega popotnika Dušana Kukovca, ki je prejel priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1969 je kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju.

V nedeljski kmetijski oddaji smo nadaljevali z nasveti, kako se pri rejnih živalih na paši spopasti s težavami in posledicami, ki jih povzročajo notranji in zunanji paraziti. Naša gostja je bila Jasmina Slatnar, specialistka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.

Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.

V nedeljski kmetijski oddaji smo pripravili nekaj nasvetov, kako se pri rejnih živalih na paši spopasti s težavami in posledicami, ki jih povzročajo notranji in zunanji paraziti. Naša gostja je bila Jasmina Slatnar,  specialistka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana. Nadaljevanje tematike sledi v oddaji čez teden dni.
 

Naša osrednja gostja je bila Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Svetovala je o setvi jarih žit in krmnega graha, ter pojasnila, zakaj je pomembno spomladansko gnojenje ozimnih žit. 

V naši redni mesečni oddaji smo se tokrat posvetili Soncu. Na vprašanja o tem, kaj je vesoljsko vreme, kakšen vpliv imajo geomagnetne nevihte na nas in zakaj so se nekatere vpisale v zgodovino, je odgovarjal astrofizik dr. Primož Kajdič, ki deluje na Geofizikalnem inštitutu mehiške nacionalne univerze.

Nedeljska kmetijska oddaja je prinesla aktualne pogovore. Anton Jagodic vodja JSKS na KGZS je pojasnil, kaj je treba vedeti ob začetku letošnje subvencijske kampanje, mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat pa vse o dognojevanju ozimnih žit.

Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu. 

Kmetije v Nemčiji umirajo, pravi dokumentarec bavarske televizije, ki razgali boj za kmetijska zemljišča in usodo živinorejskih kmetij, ki jih dušijo nizke odkupne cene, draga in nedostopna zemljišča in nemogoče ozelenitvene ideje nevladnikov. O tem smo se v Kmetijski oddaji pogovarjali z dr. Marijo Klopčič, prof. na Biotehniški fakulteti in strokovno tajnico Društva rejcev črnobele pasme govedi.
 

Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo, naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. Naš gost v oddaji je bil Domen Benčina - Birtov , ki vodi družinsko kmetijo na Krasu.

Skavti po vsem svetu 22. februarja tradicionalno praznujejo rojstni dan svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella. Dan spomina je vedno dober dan in dobrih dni ni nikdar preveč, pravijo pri Združenju slovenskih skavtinj in skavtov, zato so letošnje praznovanje začeli že v začetku februarja. Po vsej Sloveniji so postavili točke z modrostmi Roberta Baden-Powella, s spodbudami za aktivnost ali izziv. Govorili smo z Majo Krajnc, projektno sodelavko pri Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. 

Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del. 

Pred nami je finale letošnje licitacije vrednejših sortimentov lesa. Ob tem, pa še mnogih drugih kmetijskih tematikah smo se ustavili v nedeljski kmetijski oddaji.

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

V zadnji januarski kmetijski oddaji je mag. Marjan Dolenšek predstavil spremembe pri postopku oddaje zahtevka za povračilo dela trošarine za goriva porabljena v kmetijstvu. 

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odzive na akcijsko prodajo mesa pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenije. V drugem delu je bil naš gost mag. Vitomir Bric.

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali. 

Pretresljiva filmska drama V imenu zemlje, film po resničnih dogodkih, ki smo ga pred tednom lahko videli na naših zaslonih in je še 20 dni brezplačno na voljo za ogled na spletni strani RTVSLO, odpira številna vprašanja. V tokratni oddaji smo nekatera podčrtali v pogovoru z mag. Tatjano Čop, ki je prav v letih, ko se je ta drama odvijala, več mesecev kot študentka živela in delala na eni od francoskih kmetij. 
 

V Doživetja narave so tokrat vstopile tihotapske zgodbe. Izvrstne zapise mejaških dogodivščin in tudi tragedij od Karavank do Himalaje lahko namreč spremljamo v sveži knjigi zdravnika in alpinista dr. Iztoka Tomazina, ki je bil naš gost.

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

V tokratni oddaji smo se ponovno ozrli na posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in slišali o pogojih, ki jih mora član kmetije izpolnjevati za opravljanje dopolnilne dejavnosti ter o najpogostejših napakah, ki se pojavljajo pri predelavi mesa. 

“Mi ali Zemlja? Podnebne spremembe in ekološka zavest.” Z okoljsko tematiko so novembra v letu 2019 naslovili okroglo mizo dijaki debatnega krožka Škofijske strele Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani ter k sodelovanju povabili Barbaro Simonič z oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, Tima Gregorčiča, takrta alumna ŠKG in predstavnika gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Mirka Brniča Jagra, člana strokovnega sveta stranke Zelenih Slovenije, in Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar. Med gosti se je razvila zelo zanimiva debata, saj je šlo v večji meri za soočenje dveh zelo različnih pogledov na problematiko podnebnih sprememb. Pogovor se je zaključil s pozivom, da lahko vsak prispeva k bolj pravični in učinkoviti okoljski politiki.

Naš gost je bil izvrsten astrofotograf Peter Komatović. Razmišljali smo o smislu in vlogi opazovalne astronomije, seveda pa nismo obšli vroče astro-teme ta hip: o teleskopu James Webb, ki je izjemen dosežek znanosti in velikega kupa denarja, sta za našo oddajo spregovorila astrofizika dr. Maruša Bradač in dr. Jurij Japelj.

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji smo za vas zbrali vse kar je dobro vedeti o pojavu ptičje gripe v Sloveniji. v drugem delu oddaje pa več o zahtevah glede vzpostavitve pravičnosti v verigi od vil do vilic oziroma kako to področje vidijo na Ministrstvu za kmetijstvo, na Kmetijsko gozdarski zbornici in v Zadružni zvezi Slovenije.

V začetku decembra sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirala posvet Dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
V Kmetijski oddaji ste slišali nekatere poudarke iz prvega dne posveta. 

Le še do konca leta je čas za prijavo v kontrolo ekološkega kmetovanja. O postopku vključitve v eko pridelavo v tokratni oddaji.

V oddaji smo se spustili v ozadje filma, ki je nastal letos ob naslovu 30 vrhov za 30 let. Z nami sta bila zakonca Marija in Andrej Štremfelj, producent iz studia Siposh Jakob Vrhovec in glavni igralec Andraž Šparovec.

Tik pred mednarodnim dnem gora smo se v reportaži odpravili na Veliko planino v pravih zimskih razmerah. Poleg tega smo ob vsakoletni pobudi Brati gore odprli tudi svežo planinsko literaturo in se ustavili ob napovedi izdaje dnevnika Nejca Zaplotnika.

Potem ko je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije zavrnil potrditev zadnjega predloga strateškega načrta kmetijstva po letu 2023, je to v nedeljski kmetijski oddaji pojasnil Roman Žveglič, predsednik KGZS. Tadeja Vodovnik Plevnik je povabila na letošnje Lomergarjeve dneve, slišali pa ste še nekaj drugih aktualnih prispevkov.

V Klepetalnici smo s poslušalci razmišljali o tem, koliko cenimo slovenskega kmeta, koliko smo samooskrbni in kakšna je prihodnost. 

V Kmetijski oddaji smo nadaljevali z razmislekom o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023. Naš gost je bil Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije.

V oddaji smo se prepustili jesenskim planinskim utrinkom. Naš gost je bil predsednik planinskega društva Celje Brane Povše, v ospredju je bila obnova koče na Okrešlju, ki je skoraj pod streho, seveda pa tudi mimo alpinizma in gorskega reševanja v pogovoru ni šlo.