Moja zgodba

VEČ ...|17. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

VEČ ...|17. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

Jože Bartolj

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|10. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

VEČ ...|10. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

Jože Bartolj

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Jože Bartolj

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|6. 7. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Sol in luč

VEČ ...|8. 7. 2025
Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 7. 2025
V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Via positiva

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Nataša Ličen

pogovoršportpsihologijazdravjesvetovanjeodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 7. 2025
V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2025
Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbapoletni koncerti v Taverni KoperNiko Houšaka