Sol in luč

VEČ ...|25. 3. 2025
Navdihujoče zgodbe

Navdihujoče svetnice, ki so našle odlično ravnovesje med vero in družino ter babice svetnice so imele v času svojega življenja in še danes prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije. Predstavili smo tri navdihujoče zgodbe iz spletne strani Aleteia.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠.

Navdihujoče zgodbe

Navdihujoče svetnice, ki so našle odlično ravnovesje med vero in družino ter babice svetnice so imele v času svojega življenja in še danes prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije. Predstavili smo tri navdihujoče zgodbe iz spletne strani Aleteia.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠.

ženskemateresvetostnavdih

Sol in luč

Navdihujoče zgodbe

Navdihujoče svetnice, ki so našle odlično ravnovesje med vero in družino ter babice svetnice so imele v času svojega življenja in še danes prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije. Predstavili smo tri navdihujoče zgodbe iz spletne strani Aleteia.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠.

VEČ ...|25. 3. 2025
Navdihujoče zgodbe

Navdihujoče svetnice, ki so našle odlično ravnovesje med vero in družino ter babice svetnice so imele v času svojega življenja in še danes prav posebno mesto. Poosebljajo ljubezen, modrost in moč, ki izhajajo iz dolgoletnih življenjskih izkušenj, in pogosto predstavljajo vir stanovitnosti ter neke vrste svetilnike za mlajše generacije. Predstavili smo tri navdihujoče zgodbe iz spletne strani Aleteia.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠.

Tadej Sadar

ženskemateresvetostnavdih

Komentar tedna

VEČ ...|7. 3. 2025
s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

komentarženemateredan ženadružba

Komentar tedna

s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

VEČ ...|7. 3. 2025
s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

s. Emanuela Žerdin

komentarženemateredan ženadružba

Pogovor o

VEČ ...|28. 12. 2022
Resnične zgodbe treh mater

Na narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje smo v oddaji Pogovor o prisluhnili zgodbam treh mater. Prvi dve sta se zaradi zelo težkih okoliščin odločili za splav, tretja pa se je odločila sprejeti otroka z Downovim sindromom.

Resnične zgodbe treh mater

Na narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje smo v oddaji Pogovor o prisluhnili zgodbam treh mater. Prvi dve sta se zaradi zelo težkih okoliščin odločili za splav, tretja pa se je odločila sprejeti otroka z Downovim sindromom.

življenjematerezgodbeotroksplavnerojeni

Pogovor o

Resnične zgodbe treh mater

Na narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje smo v oddaji Pogovor o prisluhnili zgodbam treh mater. Prvi dve sta se zaradi zelo težkih okoliščin odločili za splav, tretja pa se je odločila sprejeti otroka z Downovim sindromom.

VEČ ...|28. 12. 2022
Resnične zgodbe treh mater

Na narodni dan molitve za nerojeno človeško življenje smo v oddaji Pogovor o prisluhnili zgodbam treh mater. Prvi dve sta se zaradi zelo težkih okoliščin odločili za splav, tretja pa se je odločila sprejeti otroka z Downovim sindromom.

Marjana Debevec

življenjematerezgodbeotroksplavnerojeni

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2025
Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|19. 4. 2025
Vprašanja o prazniku velike noči

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Vprašanja o prazniku velike noči

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|29. 4. 2025
Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Lahka rešitev

Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|25. 4. 2025
Na Arktiki sta želela posneti film, potem pa...

Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.

Na Arktiki sta želela posneti film, potem pa...

Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.

Blaž Lesnik

misijonsko središče SlovenijeArktikaInuitimisijon

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2025
Mednarodni dan plesa

Danes je mednarodni dan plesa. Svetovno poslanico je napisal plesalec Mihail Barišnikov, slovensko pa prispeval plesalec Boštjan Antončič. Grad Rihemberg je bil včeraj v znamenju netopirjev. V Celju pa odpirajo razstavo o spreminjanju podob slovenske krajine ter Celja. 

Mednarodni dan plesa

Danes je mednarodni dan plesa. Svetovno poslanico je napisal plesalec Mihail Barišnikov, slovensko pa prispeval plesalec Boštjan Antončič. Grad Rihemberg je bil včeraj v znamenju netopirjev. V Celju pa odpirajo razstavo o spreminjanju podob slovenske krajine ter Celja. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Naš pogled

VEČ ...|29. 4. 2025
Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|29. 4. 2025
Spominjamo se dne 29. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Nataša Ličen

kulturapogovordediščinazgodovina