Informativni prispevki
Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.
Informativni prispevki
Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.
Informativni prispevki
Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.
Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?
»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«
Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.
Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.
Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.
Informativni prispevki
Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.
Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?
»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«
Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.
Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.
Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.
Naš pogled
Aktualni politični komentar.
Naš pogled
Aktualni politični komentar.
Komentar Časnik.si
Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.
Komentar Časnik.si
Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.
Komentar Časnik.si
Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.
Komentar Časnik.si
Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.
Kmetijska oddaja
Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.
Naš gost
K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.
Naš pogled
Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...
Doživetja narave
V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.
Svetovalnica
Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.
Pojdite in učite
Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva.
Kmetijska oddaja
Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče