Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Pred dnevi je potekal 43. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja z naslovno temo Predpis in norma v jeziku, ki ga je pripravila Filozofska fakulteta, oddelek za slovenistiko.  Z nami je bila predsednica dr. Saška Štumberger, ki je spregovorila tudi o moškem naslavljanju ženskih priimkov, ki se je začelo intenzivno pojavljati v zadnjih nekaj letih. 

Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.

Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran  je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.

Na svetovni dan jezikov smo spregovorili o tem, kako se začeti učiti novega jezika, zakaj nas je strah govoriti v tujem jeziku in kako se tega strahu znebiti. Naš gost je bil poliglot Matej Sedmak, ki je zadnja leta preučeval načine usvajanja jezikov pri posameznikih, ki govorijo od 5 do 20 jezikov. Razvil je tudi svojo metodo, ki običajen pristop učenja jezika postavlja na glavo!

Avtorica izraža kritiko sodobnih olimpijskih iger, še posebej glede poudarka na inkluzivnosti in toleranci, ki so bile izpostavljene na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Parizu.

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Na ljubljanski filozofski fakulteti v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na oddelku za slovenistiko poteka že 60. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Na turistični domačiji »Sinji vrh« bo od 8. do 12. julija 2024 potekal 32. Mednarodni likovni simpozij »Slovenija, odprta za umetnost«.