Moja zgodba

VEČ ...|3. 3. 2024
Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

spominpolitikaJože DežmanHuda jama15 let Hude jame

Moja zgodba

Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

VEČ ...|3. 3. 2024
Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanHuda jama15 let Hude jame

Doživetja narave

VEČ ...|10. 3. 2023
Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

kraški svetbreznajameKaninsko pogorjejamarska zvezageografijanarava

Doživetja narave

Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

VEČ ...|10. 3. 2023
Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

Blaž Lesnik

kraški svetbreznajameKaninsko pogorjejamarska zvezageografijanarava

Doživetja narave

VEČ ...|6. 1. 2023
V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

vesoljeastronomijanaravagalaksijeJames WebbteleskopGoChilleizobraževanje

Doživetja narave

V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

VEČ ...|6. 1. 2023
V nočno nebo z astrofizikom dr. Juretom Japljem

V Zanimivosti nočnega neba smo povabili astrofizika dr. Jureta Japlja, ki sicer živi na Nizozemskem. Pogovarjali smo se o njegovi poti v astronomijo, najnovejših dosežkih teleskopa James Webb, o trčenju galaksij ter dveh nevtronskih zvezd. Spregovoril smo tudi o projektu GoChile, kjer deluje kot mentor profesorjem in dijakom.
 

Blaž LesnikBoris Kham

vesoljeastronomijanaravagalaksijeJames WebbteleskopGoChilleizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

spominživljenjegeografijakrasbreznapedagogikageomorfologijajamešolska geografija

Naš gost

Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

VEČ ...|11. 12. 2022
Zaslužni prof. dr. JURIJ KUNAVER

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Radio Ognjišče

spominživljenjegeografijakrasbreznapedagogikageomorfologijajamešolska geografija

Doživetja narave

VEČ ...|24. 9. 2021
Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

naravaokoljevodaekologijajamekraški svetVelika planinaKamniška Bistricajamarji

Doživetja narave

Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

VEČ ...|24. 9. 2021
Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Blaž Lesnik

naravaokoljevodaekologijajamekraški svetVelika planinaKamniška Bistricajamarji

Doživetja narave

VEČ ...|19. 10. 2018
Raziskovanje najdaljše odkrite jame v Albaniji

V Doživetjih narave so nas tokrat čakale dogodivščine iz podzemnega sveta. Pisana druščina slovenskih jamarjev je sredi avgusta raziskovalo najdaljšo odkrito jamo v Albaniji. Vhod vanjo leži v osrčju najvišjih albanskih vrhov, sedem ur hoda od najbližje kolovozne poti. Nekaj podrobnosti iz tehnično zahtevne odprave ste slišali v tokratni oddaji.

Raziskovanje najdaljše odkrite jame v Albaniji

V Doživetjih narave so nas tokrat čakale dogodivščine iz podzemnega sveta. Pisana druščina slovenskih jamarjev je sredi avgusta raziskovalo najdaljšo odkrito jamo v Albaniji. Vhod vanjo leži v osrčju najvišjih albanskih vrhov, sedem ur hoda od najbližje kolovozne poti. Nekaj podrobnosti iz tehnično zahtevne odprave ste slišali v tokratni oddaji.

naravapogovoršportjameAlbanija

Doživetja narave

Raziskovanje najdaljše odkrite jame v Albaniji
V Doživetjih narave so nas tokrat čakale dogodivščine iz podzemnega sveta. Pisana druščina slovenskih jamarjev je sredi avgusta raziskovalo najdaljšo odkrito jamo v Albaniji. Vhod vanjo leži v osrčju najvišjih albanskih vrhov, sedem ur hoda od najbližje kolovozne poti. Nekaj podrobnosti iz tehnično zahtevne odprave ste slišali v tokratni oddaji.
VEČ ...|19. 10. 2018
Raziskovanje najdaljše odkrite jame v Albaniji
V Doživetjih narave so nas tokrat čakale dogodivščine iz podzemnega sveta. Pisana druščina slovenskih jamarjev je sredi avgusta raziskovalo najdaljšo odkrito jamo v Albaniji. Vhod vanjo leži v osrčju najvišjih albanskih vrhov, sedem ur hoda od najbližje kolovozne poti. Nekaj podrobnosti iz tehnično zahtevne odprave ste slišali v tokratni oddaji.

Blaž Lesnik

naravapogovoršportjameAlbanija

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 4. 2024
Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija StanonikDar Poljanski dolini

Spominjamo se

VEČ ...|25. 4. 2024
Spominjamo se dne 25. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 4. 2024
Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Nataša Ličen

izobraževanjekulinarikapodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 4. 2024
Letos dovolili odstrel 54 medvedov manj kot lani

Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.

Letos dovolili odstrel 54 medvedov manj kot lani

Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.

Robert Božič

naravakmetijstvomedvediodstrel