Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 11. 2022
Dr. Magda Rak Cizej: Rezultati so obetajoči. Nekateri so nas celo presenetili.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

Dr. Magda Rak Cizej: Rezultati so obetajoči. Nekateri so nas celo presenetili.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

pilothmeljškodljivcinizko tveganjeekološki pripravki

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Magda Rak Cizej: Rezultati so obetajoči. Nekateri so nas celo presenetili.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

VEČ ...|22. 11. 2022
Dr. Magda Rak Cizej: Rezultati so obetajoči. Nekateri so nas celo presenetili.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

Robert Božič

pilothmeljškodljivcinizko tveganjeekološki pripravki

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 2. 2022
Danes 59. seminar o hmeljarstvu

Danes se bo odvijal letošnji 59. seminar o hmeljarstvu, ki so ga zaradi korona razmer na Inštitutu za hmeljarstvo in Pivovarstvo Slovenije pripravili v spletni obliki prek aplikacije zoom. Vse do poznega popoldneva se bodo zvrstile številne za hmeljarje zanimive in aktualne teme, poseben poudarek bo na tehnologiji pridelave in ohranjanju kakovosti pridelka. Dr. Andreja Čerenak bo med drugim govorila o možnostih izboljšanja odpornosti hmelja, mi pa smo jo povprašali, kako je s povezavo med lastnostmi prsti in grenčinami v pridelku hmelja.

Danes 59. seminar o hmeljarstvu

Danes se bo odvijal letošnji 59. seminar o hmeljarstvu, ki so ga zaradi korona razmer na Inštitutu za hmeljarstvo in Pivovarstvo Slovenije pripravili v spletni obliki prek aplikacije zoom. Vse do poznega popoldneva se bodo zvrstile številne za hmeljarje zanimive in aktualne teme, poseben poudarek bo na tehnologiji pridelave in ohranjanju kakovosti pridelka. Dr. Andreja Čerenak bo med drugim govorila o možnostih izboljšanja odpornosti hmelja, mi pa smo jo povprašali, kako je s povezavo med lastnostmi prsti in grenčinami v pridelku hmelja.

naravakmetijstvohmelj

Minute za kmetijstvo in podeželje

Danes 59. seminar o hmeljarstvu

Danes se bo odvijal letošnji 59. seminar o hmeljarstvu, ki so ga zaradi korona razmer na Inštitutu za hmeljarstvo in Pivovarstvo Slovenije pripravili v spletni obliki prek aplikacije zoom. Vse do poznega popoldneva se bodo zvrstile številne za hmeljarje zanimive in aktualne teme, poseben poudarek bo na tehnologiji pridelave in ohranjanju kakovosti pridelka. Dr. Andreja Čerenak bo med drugim govorila o možnostih izboljšanja odpornosti hmelja, mi pa smo jo povprašali, kako je s povezavo med lastnostmi prsti in grenčinami v pridelku hmelja.

VEČ ...|10. 2. 2022
Danes 59. seminar o hmeljarstvu

Danes se bo odvijal letošnji 59. seminar o hmeljarstvu, ki so ga zaradi korona razmer na Inštitutu za hmeljarstvo in Pivovarstvo Slovenije pripravili v spletni obliki prek aplikacije zoom. Vse do poznega popoldneva se bodo zvrstile številne za hmeljarje zanimive in aktualne teme, poseben poudarek bo na tehnologiji pridelave in ohranjanju kakovosti pridelka. Dr. Andreja Čerenak bo med drugim govorila o možnostih izboljšanja odpornosti hmelja, mi pa smo jo povprašali, kako je s povezavo med lastnostmi prsti in grenčinami v pridelku hmelja.

Robert Božič

naravakmetijstvohmelj

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 1. 2022
Dr. Andreja Čerenak: Spremljanje sort hmelja Styrian Wolf in Styrian Eagle ob različnih časih rezi

Čas rezi posamezne sorte hmelja je eden od pomembnejših agrotehnoloških ukrepov in se med sortami razlikuje in ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin ter v končni fazi na njihov pridelek in kakovost pridelka, pravi dr. Andreja Čerenak.

Dr. Andreja Čerenak: Spremljanje sort hmelja Styrian Wolf in Styrian Eagle ob različnih časih rezi

Čas rezi posamezne sorte hmelja je eden od pomembnejših agrotehnoloških ukrepov in se med sortami razlikuje in ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin ter v končni fazi na njihov pridelek in kakovost pridelka, pravi dr. Andreja Čerenak.

naravakmetijstvohmelj

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Andreja Čerenak: Spremljanje sort hmelja Styrian Wolf in Styrian Eagle ob različnih časih rezi

Čas rezi posamezne sorte hmelja je eden od pomembnejših agrotehnoloških ukrepov in se med sortami razlikuje in ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin ter v končni fazi na njihov pridelek in kakovost pridelka, pravi dr. Andreja Čerenak.

VEČ ...|28. 1. 2022
Dr. Andreja Čerenak: Spremljanje sort hmelja Styrian Wolf in Styrian Eagle ob različnih časih rezi

Čas rezi posamezne sorte hmelja je eden od pomembnejših agrotehnoloških ukrepov in se med sortami razlikuje in ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin ter v končni fazi na njihov pridelek in kakovost pridelka, pravi dr. Andreja Čerenak.

Robert Božič

naravakmetijstvohmelj

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|1. 11. 2025
Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenje. zlatomašnikmiro šlibar

Duhovna misel

VEČ ...|6. 11. 2025
Besede in tišina

Eden največjih problemov naše govoreče družbe je, da je tišina postala nekaj grozljivega. Večino ljudi tišina skrbi in vznemirja. Mnogi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Besede in tišina

Eden največjih problemov naše govoreče družbe je, da je tišina postala nekaj grozljivega. Večino ljudi tišina skrbi in vznemirja. Mnogi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|6. 11. 2025
Zlato dosega rekordne vrednosti. Kaj to pomeni za varčevalce?

Govorili smo o naložbenem varčevanju z zlatom – zakaj velja zlato že od nekdaj za varno naložbo, kakšne so njegove prednosti in slabosti ter komu je takšno varčevanje sploh namenjeno. Z nami je bil direktor podjetja Zlato po pošti, Gregor Razboršek, ki je razložil, kako se giblje cena zlata v zadnjem času - od rekordnih vrednosti do nedavnih popravkov in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.

Zlato dosega rekordne vrednosti. Kaj to pomeni za varčevalce?

Govorili smo o naložbenem varčevanju z zlatom – zakaj velja zlato že od nekdaj za varno naložbo, kakšne so njegove prednosti in slabosti ter komu je takšno varčevanje sploh namenjeno. Z nami je bil direktor podjetja Zlato po pošti, Gregor Razboršek, ki je razložil, kako se giblje cena zlata v zadnjem času - od rekordnih vrednosti do nedavnih popravkov in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.

Blaž Lesnik

varčevanjezlatonaložbasrebrosvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|4. 11. 2025
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Tadej Sadar

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 11. 2025
Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostvoščilnicedlibIvo Prančič

Komentar Družina

VEČ ...|6. 11. 2025
Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro

Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …

Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro

Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …

Bogomir Štefanič

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ...|6. 11. 2025
Spominjamo se dne 6. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 11. 2025
Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo