Doživetja narave

VEČ ...|28. 6. 2024
Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

svetovanjenaravagozdoviTolmin

Doživetja narave

Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

VEČ ...|28. 6. 2024
Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravagozdoviTolmin

Naš pogled

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

komentarnaš pogledgozdovi

Naš pogled

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

komentarnaš pogledgozdovi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 5. 2021
Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

naravakmetijstvogozdovi

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

VEČ ...|27. 5. 2021
Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Robert Božič

naravakmetijstvogozdovi

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Za življenje

VEČ ...|13. 7. 2024
Kolikšno moč sploh (še) ima vzgoja?

Počitniško vzdušje smo vnesli v tokratno oddajo in se v studiu pogovarjali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Kolikšno moč še ima vzgoja staršev in domače okolje, dobivajo pre/moč vrstniki in družbena omrežja? Kako vstopiti v ta čas zahtevnih preobrazb, kako se okrepiti?, govorili smo tudi o preveliki feminizaciji pedagoškega poklica, o porastu medvrstniškega nasilja in kako zaposliti šestletnika. 

Kolikšno moč sploh (še) ima vzgoja?

Počitniško vzdušje smo vnesli v tokratno oddajo in se v studiu pogovarjali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Kolikšno moč še ima vzgoja staršev in domače okolje, dobivajo pre/moč vrstniki in družbena omrežja? Kako vstopiti v ta čas zahtevnih preobrazb, kako se okrepiti?, govorili smo tudi o preveliki feminizaciji pedagoškega poklica, o porastu medvrstniškega nasilja in kako zaposliti šestletnika. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosimladiizobraževanjesvetovanjedružba

Moja zgodba

VEČ ...|14. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 1. del

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 1. del

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž KavčičŠentjošt

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2024
Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Blaž Lesnik

komentarokoljepolitikazaščita naravekratkoročni interesiMagnificokoncertTivoli

Pogovor o

VEČ ...|10. 7. 2024
Predsednik NSi Matej Tonin

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade. 

Predsednik NSi Matej Tonin

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2024
Čevljar baron v Poletnem gledališču Studenec

V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.

Čevljar baron v Poletnem gledališču Studenec

V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmStudenec

Spominjamo se

VEČ ...|17. 7. 2024
Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 7. 2024
Borovnice z vinom

Poslušalka bi rada iz ameriških borovnic pripravila dober liker z vinom. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo 2 kg borovnic, ½ kg sladkorja, 3 dl rdečega ali črnega vina (teran, merlot ...), malo cimeta in klinčkov. Vino zavremo, dodamo sladkor in dišave. Ko zavre, dodamo borovnice in počakamo, da znova zavre. To nalivamo v kozarce. Za dober okus lahko dodamo vanilijo in limonin sok.  

Borovnice z vinom

Poslušalka bi rada iz ameriških borovnic pripravila dober liker z vinom. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo 2 kg borovnic, ½ kg sladkorja, 3 dl rdečega ali črnega vina (teran, merlot ...), malo cimeta in klinčkov. Vino zavremo, dodamo sladkor in dišave. Ko zavre, dodamo borovnice in počakamo, da znova zavre. To nalivamo v kozarce. Za dober okus lahko dodamo vanilijo in limonin sok.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 7. 2024
Najstnica v pomoč mami pri zdravljenju alkoholizma

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

Najstnica v pomoč mami pri zdravljenju alkoholizma

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

s. Meta Potočnik

otrocialkoholizem starševzdravljenje