Doživetja narave
VEČ ...|28. 6. 2024
Mestni gozdovi občine Tolmin
V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini.
Doživetja narave
Mestni gozdovi občine Tolmin
V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini.
VEČ ...|28. 6. 2024
Naš pogled
VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?
Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.
Naš pogled
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?
Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.
VEČ ...|30. 11. 2021
Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|27. 5. 2021
Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki
Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti. Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki
Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti. Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.
VEČ ...|27. 5. 2021
Priporočamo
|
Aktualno
Program zadnjega tedna
VEČ ...|3. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. julij 2024 ob 05-ih
Sol in luč
VEČ ...|2. 7. 2024
Sara in Drago Jerebic: Bližina osrečuje
Kako otroku postaviti meje, zakaj se starši ne smejo bati omejevanja časa in zakaj mladostniki cenijo jasno strukturo in doslednost? Ker jim daje občutek varnosti. Vse to so teme, ki jih najdete v knjigi Bližina osrečuje. Napisala sta jo družinska terapevta Sara in Drago Jerebic. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe smo že predstavljali, tokrat pa izpostavili teme, ki so še posebej primerne pred počitniškim časom: “Starševstvo je čudovito, pa vendar včasih tudi naporno. Vse, kar doživlja otrok, tako ali drugače začutijo tudi starši. Prav prek čutenja so starši vedno povezani z otroki. Nosijo in čutijo njihova bremena in njihova doživljanja. To pa je včasih zelo težko. Takrat so starši še posebej povabljeni, da ostanejo povezani z otrokom, da zdržijo z njim in mu pomagajo umiriti njegovo stisko. Najlažje to storijo tako, da se spomnijo svojega otroštva in mladostništva.”
Glasbeni medgeneracijski večer
VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|23. 6. 2024
Zavajanje pri sprejemu Zakonodaje o obnovi narave.
Okoljski ministri EU so v ponedeljek potrdili sporno zakonodajo o obnovi narave. Sprejetje je omogočila avstrijska okoljska ministrica Leonore Gewessler, ki je kljub drugačni odločitvi avstrijskih dežel in nasprotovanju avstrijskega kanclerja zakonodajo na svojo roko podprla in tako omogočila njeno veljavnost za vso EU. V prvem delu oddaje smo zbrali nekaj odzivov na tak sporen način sprejetja in kaj bo to pomenilo za pridelavo hrane v Sloveniji...
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|3. 7. 2024
Izseljenci so neprecenljiv most
V Ljubljani se je včeraj prvič v mandatu te vlade sestal Svet za Slovence po svetu. Premier Robert Golob in tudi pristojni minister Matej Arčon sta srečanje označila za zelo konstruktivno. Govorili so o ohranjanju slovenskega jezika, kar je temelj za ohranjanje kulture in identitete. Vlada bo pomoč na tem področju v prihodnje še okrepila, predvsem na področju predšolske vzgoje. Govorili so tudi o sodelovanju na poslovnem ter znanstveno-raziskovalnem področju, pa tudi o strategiji vračanja izseljencev v Slovenijo. Akcijski načrt vlade je po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Arčona v fazi osnutka. Svet za Slovence po svetu je enaindvajsetčlansko stalno posvetovalno telo vlade. V njem je trinajst predstavnikov slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva in šest predstavnikov organizacij v Sloveniji, ki delujejo na tem področju in ministrstev, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu.
Zgodbe za otroke
VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Otok
VEČ ...|3. 7. 2024
Gospod Cogito
Z nami je bil Zbigniew Herbert, ki nam je na večer, ko vstopamo v počitniški čas, ko radi pošljemo možgane na pašo, popestril z nekaj mislimi Gospoda Cogita.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|3. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|3. 7. 2024
Varnost na potovanjih
V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|3. 7. 2024
Izseljenci so neprecenljiv most
V Ljubljani se je včeraj prvič v mandatu te vlade sestal Svet za Slovence po svetu. Premier Robert Golob in tudi pristojni minister Matej Arčon sta srečanje označila za zelo konstruktivno. Govorili so o ohranjanju slovenskega jezika, kar je temelj za ohranjanje kulture in identitete. Vlada bo pomoč na tem področju v prihodnje še okrepila, predvsem na področju predšolske vzgoje. Govorili so tudi o sodelovanju na poslovnem ter znanstveno-raziskovalnem področju, pa tudi o strategiji vračanja izseljencev v Slovenijo. Akcijski načrt vlade je po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Arčona v fazi osnutka. Svet za Slovence po svetu je enaindvajsetčlansko stalno posvetovalno telo vlade. V njem je trinajst predstavnikov slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva in šest predstavnikov organizacij v Sloveniji, ki delujejo na tem področju in ministrstev, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu.