Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

infopogovorzdravstvocovid-19

Informativni prispevki

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Helena Križnik

infopogovorzdravstvocovid-19

Pogovor o

VEČ ...|4. 5. 2022
Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

zdravjekoronavirusživljenjecovid-19zdravstvobolezen

Pogovor o

Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

VEČ ...|4. 5. 2022
Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

Petra Stopar

zdravjekoronavirusživljenjecovid-19zdravstvobolezen

Nedeljski klepet

VEČ ...|6. 2. 2022
Vodnik za osebe z demenco v času covida-19

Tokratna gostja je bila predsednica Združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, ki je predstavila Vodnik za osebe z demenco v času covida-19. Posebej je poudarila pomen dnevne rutine, kako si popestriti čas doma ter povedala, kako pomembno je družabništvo in telesna aktivnost. Pa tudi, kako zmanjšati možnosti tavanja oseb z demenco in kam se lahko za pomoč obrnejo svojci.

Vodnik za osebe z demenco v času covida-19

Tokratna gostja je bila predsednica Združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, ki je predstavila Vodnik za osebe z demenco v času covida-19. Posebej je poudarila pomen dnevne rutine, kako si popestriti čas doma ter povedala, kako pomembno je družabništvo in telesna aktivnost. Pa tudi, kako zmanjšati možnosti tavanja oseb z demenco in kam se lahko za pomoč obrnejo svojci.

pogovordružbaSpominčicademencacoviddružabništvoosamljenost

Nedeljski klepet

Vodnik za osebe z demenco v času covida-19

Tokratna gostja je bila predsednica Združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, ki je predstavila Vodnik za osebe z demenco v času covida-19. Posebej je poudarila pomen dnevne rutine, kako si popestriti čas doma ter povedala, kako pomembno je družabništvo in telesna aktivnost. Pa tudi, kako zmanjšati možnosti tavanja oseb z demenco in kam se lahko za pomoč obrnejo svojci.

VEČ ...|6. 2. 2022
Vodnik za osebe z demenco v času covida-19

Tokratna gostja je bila predsednica Združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, ki je predstavila Vodnik za osebe z demenco v času covida-19. Posebej je poudarila pomen dnevne rutine, kako si popestriti čas doma ter povedala, kako pomembno je družabništvo in telesna aktivnost. Pa tudi, kako zmanjšati možnosti tavanja oseb z demenco in kam se lahko za pomoč obrnejo svojci.

Damijana Medved

pogovordružbaSpominčicademencacoviddružabništvoosamljenost

Svetovalnica

VEČ ...|21. 12. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja - 3. del

Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.

Covid - neodgovorjena vprašanja - 3. del

Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.

svetovanjeCovidkoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

Covid - neodgovorjena vprašanja - 3. del

Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.

VEČ ...|21. 12. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja - 3. del

Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.

Blaž Lesnik

svetovanjeCovidkoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|2. 12. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja - 2. del

Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!

Covid - neodgovorjena vprašanja - 2. del

Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!

svetovanjekoronaviruscovid-19zdravjebolezenpandemijaepidemija

Svetovalnica

Covid - neodgovorjena vprašanja - 2. del

Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!

VEČ ...|2. 12. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja - 2. del

Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruscovid-19zdravjebolezenpandemijaepidemija

Svetovalnica

VEČ ...|26. 11. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

Covid - neodgovorjena vprašanja

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

svetovanjeizobraževanjekoronaviruszdravstvoCovid-19medicinabolezenzdravje

Svetovalnica

Covid - neodgovorjena vprašanja

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

VEČ ...|26. 11. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjekoronaviruszdravstvoCovid-19medicinabolezenzdravje

Pogovor o

VEČ ...|24. 11. 2021
Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

politikakoronaviruscovid-19vladaJanez Janša

Pogovor o

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

VEČ ...|24. 11. 2021
Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Tanja Dominko in Marta Jerebič

politikakoronaviruscovid-19vladaJanez Janša

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 9. 2021
V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

infocovidpogovorkoronavirusbolezen

Informativni prispevki

V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

VEČ ...|15. 9. 2021
V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

Alen Salihović

infocovidpogovorkoronavirusbolezen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|16. 7. 2025
Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Sol in luč

VEČ ...|15. 7. 2025
Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Tadej Sadar

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Spominjamo se

VEČ ...|16. 7. 2025
Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|16. 7. 2025
Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 7. 2025
Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče