Kam je poniknil Biblos in kako do e-knjig po novem?

Branje z zaslonov je postalo del našega vsakdana. Že vrsto let si je mogoče v knjižnicah izposoditi tudi e-knjige. Nedavno je mnogim dobro znani Biblos zamenjala platforma Cobiss Ela. Kaj ta sprememba prinaša uporabnikom, koliko knjig je na voljo in kako so dostopne? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal pomočnik direktorice za strokovno delo v Mestni knjižnici Ljubljana mag. Aleš Klemen.

Irena Matko Lukan

V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica. 

Prežihov Voranc - Solzice

Ste za večer s knjigo v roki? Ne pretežka, ne predolga, le nekaj zgodbic? Tako, da zaplavamo v nek drug čas in se spomnimo drugačnega življenja? Pa da uživamo ob lepem starem pripovednem jeziku in obnovimo spomine iz šolskih klopi. V tokratni Petkov večer je vstopil Prežihov Voranc z nekaj črticami iz zbirke Solzice. 

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Kako sem pripravila Mini svetopisemski maraton na župniji

Organizatorji  Svetopisemskega maratona  želijo, da se božja beseda širi, zato vabijo tudi župnije, da pripravijo krajše t.i. mini maratone branja SP. Posebno izkušnjo s tem ima Monika Jeglič iz Zgornjega Tuhinja, kjer ga bodo izvedli tudi letos. Morda bo njena zagnanost spodbuda še drugim, da se opogumijo in ga organizirajo na svoji župniji. Lahko je to tudi eno samo popoldne. 

Poletno branje

Zanimalo nas je, kako za branje navdušiti mlade bralce, slišali pa smo tudi kakšen dober namig za dopolnitev poletnega bralnega seznama za odrasle. Mlajšim je tako namenjen tudi poletni program Poletavci, ki s programom in tudi nagradami mlade spodbuja k rednemu poletnemu branju. 

Z nami sta bila Melita Košir z založbe Družina ter Rok Dežman iz Mestne knjižnice Ljubljana.

Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

Pomen pismenosti in njen vpliv na naše življenje

Damijana Medved je predstavila zgodovino pismenosti in njeno rasti skozi stoletja. Razmišljala je o izzivih, ki jih še vedno predstavlja nepismenost, in o tem, kako fundacija Worthersee Foundation verjame v pismenost kot temelj vseživljenjskega učenja. Ne zamudite tega zanimivega komentarja o pomembnosti branja in pisanja za boljšo prihodnost vseh nas.