Življenje išče pot

VEČ ...|12. 5. 2025
Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

samooskrba s hranoobčina Kranjanketa

Življenje išče pot

Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

VEČ ...|12. 5. 2025
Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

s. Meta Potočnik

samooskrba s hranoobčina Kranjanketa

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 4. 2025
Mirko Mayer: Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

Mirko Mayer: Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

infopolitikaanketa

Informativni prispevki

Mirko Mayer: Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

VEČ ...|15. 4. 2025
Mirko Mayer: Referendum kot lakmus papir politične prihodnosti?

Referendum, ki bo potekal v prihodnjih tednih, vse bolj dobiva značaj preizkusa politične klime v državi. Kot opozarja politični analitik Mirko Mayer, rezultati ankete treh družb kažejo na precejšnjo zadržanost javnosti – največ vprašanih namreč pravi, da se referenduma sploh ne bodo udeležili.

Mayer pojasnjuje, da bi za dosego referendumskega kvoruma, ki znaša približno 340 tisoč volivcev, morala desnosredinska politična opcija aktivirati kar okoli 70 odstotkov svojega siceršnjega potencialnega volilnega telesa. To pomeni, da bi tematika referenduma morala nagovoriti širši krog državljanov – tudi sredinsko in levo-sredinsko volilno bazo. Po njegovem mnenju tovrstna mobilizacija ni zelo verjetna, čemur pritrjuje tudi razmeroma neodločen rezultat med tistimi, ki so v anketi že izrazili svoje mnenje.

Kot dodaja, lahko na dinamiko nekoliko vpliva tudi sodni postopek, ki se zaključuje na celjskem sodišču in bi lahko premešal karte zlasti na desni strani političnega spektra. A Mayer ocenjuje, da ta afera nima enakega emocionalnega naboja kot npr. afera Patria. V tem kontekstu vidi referendumsko strategijo stranke SDS kot tvegano – morda celo kot strateško napako.

Radio Ognjišče

infopolitikaanketa

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

infopolitikakomentaranketa

Informativni prispevki

Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

VEČ ...|12. 3. 2025
Komentar ankete Utrip družbe – Peter Merše

V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.

Radio Ognjišče

infopolitikakomentaranketa

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 7. 2020
Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha

V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.

Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha

V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.

kulturaAlma Karlinknjigavan Goghanketa

Kulturni utrinki

Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha
V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.
VEČ ...|30. 7. 2020
Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha
V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.

Marjan Bunič

kulturaAlma Karlinknjigavan Goghanketa

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|4. 7. 2025
Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijapolarni sijvremenski pojavimeteorologijardeča strelanarava

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|4. 7. 2025
Zakaj darovati organe?

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

Zakaj darovati organe?

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

Radio Ognjišče

transplantdarovanje organovpresaditev organovzdravstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 7. 2025
Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarJana LampeJanko Pirc

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 7. 2025
Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Rok Mihevc

duhovnostinfomašniško posvečenjematija golobambrož brezovšek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Spominjamo se

VEČ ...|6. 7. 2025
Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče