Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.

O častitljivi obletnici, 100 letnici Goriške Mohorjeve družbe, smo govorili s predsednikom monsinjorjem, prelatom Renatom Podbersičem.

Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.

Gosta oddaje spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile: 27. januar, dan spomina na žrtve holokavsta, odziv na govore Matjaža Nemca v Dražgošah in pa navezava na prihajajoči 8. februar, Slovenski kulturni praznik. Ali nas kultura kot narod lahko poenoti? 

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917. 

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.