Kulturni utrinki
Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Kulturni utrinki
Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Komentar Domovina.je
Avtor razkriva ozadje predvolilne taktike premierja Roberta Goloba, ki kljub pomanjkanju vidnih vladnih uspehov stavi na populistične ukrepe, kot je obvezna božičnica za vse zaposlene in upokojence. Komentator kritično osvetli gospodarsko stagnacijo, sporno zdravstveno reformo ter simbolno rabo partizanske pesmi Bella ciao kot orodje politične mobilizacije. Vse to v luči bližajočih se volitev, kjer se obeta val čustvenega populizma in ideoloških spopadov.
Komentar Domovina.je
Avtor razkriva ozadje predvolilne taktike premierja Roberta Goloba, ki kljub pomanjkanju vidnih vladnih uspehov stavi na populistične ukrepe, kot je obvezna božičnica za vse zaposlene in upokojence. Komentator kritično osvetli gospodarsko stagnacijo, sporno zdravstveno reformo ter simbolno rabo partizanske pesmi Bella ciao kot orodje politične mobilizacije. Vse to v luči bližajočih se volitev, kjer se obeta val čustvenega populizma in ideoloških spopadov.
Kolokvij
Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.
Kolokvij
Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.
Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.
Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva.
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Domovina.je
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Komentar Domovina.je
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Kulturni utrinki
V četrtek 9. januarja ob 19.h bo v Festivalni dvorani dobrodelni pogovorni večer z duhovnikom Martinom Golobom nekdanjim predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem. Prav tako v četrtek 9. januarja vabljeni na likovno razstavo članov Kulturnega društva Tržiških likovnikov z naslovom Naših 15 let. In za sklep še vabilo na drugi Foersterjev abonmajski koncert v Plečnikovo cerkev v Šiški v nedeljo 12. januarja.
Kulturni utrinki
V četrtek 9. januarja ob 19.h bo v Festivalni dvorani dobrodelni pogovorni večer z duhovnikom Martinom Golobom nekdanjim predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem. Prav tako v četrtek 9. januarja vabljeni na likovno razstavo članov Kulturnega društva Tržiških likovnikov z naslovom Naših 15 let. In za sklep še vabilo na drugi Foersterjev abonmajski koncert v Plečnikovo cerkev v Šiški v nedeljo 12. januarja.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.
Duhovna misel
Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Večer za zakonce in družine
Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.