Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2024
Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

vzgojaduhovnostotrocimladiizobraževanjeodnosišolapogovor

Za življenje

Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

VEČ ...|14. 9. 2024
Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostotrocimladiizobraževanjeodnosišolapogovor

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 9. 2024
Mladi potrebujejo napor in podporo odraslih

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

Mladi potrebujejo napor in podporo odraslih

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

mladišolaupanje

Življenje išče pot

Mladi potrebujejo napor in podporo odraslih

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

VEČ ...|4. 9. 2024
Mladi potrebujejo napor in podporo odraslih

Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?

s. Meta Potočnik

mladišolaupanje

Za življenje

VEČ ...|31. 8. 2024
Za več miru in sodelovanja v šolah

Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje. 

Za več miru in sodelovanja v šolah

Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje. 

vzgojaduhovnostizobraževanjemladišoladružba

Za življenje

Za več miru in sodelovanja v šolah

Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje. 

VEČ ...|31. 8. 2024
Za več miru in sodelovanja v šolah

Pred začetkom šolskega leta smo k pogovoru povabili Alenko Rebula, ki ima veliko izkušenj z delom v šoli. Kako gradimo šolo miru, sodelovanja, šolo odnosov, v kateri bo dobro vsem? Mnogi so v preteklosti drago plačali, da je danes vstop v šolo omogočen vsem. Hvaležnost tudi ob šolski dediščini je izhodišče zavedanja korenin, iz katerih smo zrasli. Če otrok občuti svojo vrednost in spoštovanje, tudi v šoli, bo v šolo hodil rad. Enako učitelji, profesorji. Spoštovanje je konkretno dogajanje med nami, vključuje poslušanje in upoštevanje. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostizobraževanjemladišoladružba

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 8. 2024
Vzgoja mladostnikov, ki ne morejo živeti v primarni družini

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

Vzgoja mladostnikov, ki ne morejo živeti v primarni družini

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

produkcija šola Jaršečustvene in vedenjske motnjemladostniki

Življenje išče pot

Vzgoja mladostnikov, ki ne morejo živeti v primarni družini

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

VEČ ...|2. 8. 2024
Vzgoja mladostnikov, ki ne morejo živeti v primarni družini

Kar nekaj mladostnikov iz različnih razlogov ne more živeti s svojimi starši. Ob tem ne uspejo končati šolanja in tako si poslabšajo možnosti za boljšo prihodnost. Da bi se pripravili na življenje, živijo v Mladinskih domovih. Eden takšnih je v Jaršah v Ljubljani, kjer deluje tudi produkcijska šola. ena od mentoric je tam dr. Monika Klun, ki nam je povedala, kako deluje ta šola, ki želi mlade z vedenjskimi in čustvenimi motnjami pripraviti na življenje. 

s. Meta Potočnik

produkcija šola Jaršečustvene in vedenjske motnjemladostniki

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 7. 2024
Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

Srednja šola tehniških šol Šiškagibanjemladi

Življenje išče pot

Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

VEČ ...|5. 7. 2024
Pilotni projekt zMigaj! v srednji šoli tehniških šol Šiška

V rubriki Življenje išče pot smo govorili potrebi po izboljšanju telesnih sposobnosti mladih. Rezultati športno vzgojnega kartona namreč kažejo, da so te slabše pri dijakih in dijakinjah poklicnih šol. Zato je srednja šola tehniških šol Šiška postala pilotni prostor za projekt zMigaj! Ravnateljica šole Darinka Martinčič Zalokar je predstavila dosedanje učinke tako pri dijakih kot pri zaposlenih. 

s. Meta Potočnik

Srednja šola tehniških šol Šiškagibanjemladi

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2024
Dr. Andreja Poljanec o pomenu in izzivih počitnic

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

Dr. Andreja Poljanec o pomenu in izzivih počitnic

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

vzgojaduhovnostmladišolaizobraževanje

Za življenje

Dr. Andreja Poljanec o pomenu in izzivih počitnic

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

VEČ ...|22. 6. 2024
Dr. Andreja Poljanec o pomenu in izzivih počitnic

Ob zaključku šolskega leta je dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predavateljica tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, govorila o posebnostih obdobja tik pred počitnicami, pa tudi o pomenu prostih tednov.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostmladišolaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2024
Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini

Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana. 

Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini

Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana. 

infonasilješolapogovor

Informativni prispevki

Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini

Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana. 

VEČ ...|21. 6. 2024
Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini

Brežiški občinski svet je zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina na izredni seji obsodil vsakršno med vrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V njej se namreč po besedah župana Ivana Molana soočajo s perečo romsko problematiko, policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo. Že pred tem sta sveta krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem potrdila sklep, s katerim pozivata osnovno šolo k izključitvi romskega učenca šestega razreda, ki je 10. junija fizično napadel devetošolca. Da bi našli primerno rešitev, so se v Brežicah srečali predstavniki občine in nekaterih ministrstev. Meta Potočnik je poklicala župana Brežic Ivana Molana. 

s. Meta Potočnik

infonasilješolapogovor

Za življenje

VEČ ...|1. 6. 2024
Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

vzgojaduhovnostodnosišolanasiljestarejšiosamljenost

Za življenje

Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

VEČ ...|1. 6. 2024
Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosišolanasiljestarejšiosamljenost

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Sol in luč

VEČ ...|8. 10. 2024
Anselm Grün nas v knjigi »Najti notranji mir« uči umetnosti vrvohodstva v življenju.

Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«

Anselm Grün nas v knjigi »Najti notranji mir« uči umetnosti vrvohodstva v življenju.

Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«

Tadej Sadar

odnosisvetovanjeduhovnost

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2024
Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Tanja Dominko

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 10. 2024
Kuhajmo s sestro Nikolino

Pehtranova potica, kutinova marmelada, njoki iz ostankov krompirja, shranjevanje kostanja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino. (link: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/)

 

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pehtranova potica, kutinova marmelada, njoki iz ostankov krompirja, shranjevanje kostanja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino. (link: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/)

 

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2024
Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 10. 2024
Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|14. 10. 2024
Dobro delo, dobro dene

V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.

Dobro delo, dobro dene

V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 10. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2024
Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

Matjaž Merljak

družbarojaki