Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 7. 2024
Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

politikainfopravoustavačlovekove pravicejernej letnar černič

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

VEČ ...|1. 7. 2024
Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

Alen Salihović

politikainfopravoustavačlovekove pravicejernej letnar černič

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Komentar Časnik.si

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Združenje VSO

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 4. 2023
Dr. Jernej Letnar Černič: Umetna inteligenca, sovražni govor in evtanazija

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

Dr. Jernej Letnar Černič: Umetna inteligenca, sovražni govor in evtanazija

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

politikačlovekove praviceumetna inteligence

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Jernej Letnar Černič: Umetna inteligenca, sovražni govor in evtanazija

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

VEČ ...|17. 4. 2023
Dr. Jernej Letnar Černič: Umetna inteligenca, sovražni govor in evtanazija

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

Jernej Letnar Černič

politikačlovekove praviceumetna inteligence

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Komentar tedna

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Komentar tedna

Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Jernej Letnar Černič

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Komentar Časnik.si

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

infokoronakrizačlovekove praviceverica trstenjakkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Alen Salihović

infokoronakrizačlovekove praviceverica trstenjakkoronaviruszdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2024
Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Alen Salihović

politikasodstvovladasvpmevropska unijavrhovno sodiščezobec

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Svetovalnica

VEČ ...|17. 7. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Oddaja je bila tokrat posneta vnaprej z odgovori na nekatera vprašanja, ki smo jih prejeli po pošti!

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Oddaja je bila tokrat posneta vnaprej z odgovori na nekatera vprašanja, ki smo jih prejeli po pošti!

Radio Ognjišče

svetovanjepravne zagateMateja Maček

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 7. 2024
Strniščnim dosevki

O agrotehniki strniščnih dosevkov, smo se pogovarjali z mag. Jožetom Moharjem. V drugem delu ste slišali tudi nekaj utrinkov iz delovanja Kmetijske Zadruge Metlika.

Strniščnim dosevki

O agrotehniki strniščnih dosevkov, smo se pogovarjali z mag. Jožetom Moharjem. V drugem delu ste slišali tudi nekaj utrinkov iz delovanja Kmetijske Zadruge Metlika.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2024
Čevljar baron v Poletnem gledališču Studenec

V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.

Čevljar baron v Poletnem gledališču Studenec

V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmStudenec

Spominjamo se

VEČ ...|17. 7. 2024
Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 7. 2024
Borovnice z vinom

Poslušalka bi rada iz ameriških borovnic pripravila dober liker z vinom. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo 2 kg borovnic, ½ kg sladkorja, 3 dl rdečega ali črnega vina (teran, merlot ...), malo cimeta in klinčkov. Vino zavremo, dodamo sladkor in dišave. Ko zavre, dodamo borovnice in počakamo, da znova zavre. To nalivamo v kozarce. Za dober okus lahko dodamo vanilijo in limonin sok.  

Borovnice z vinom

Poslušalka bi rada iz ameriških borovnic pripravila dober liker z vinom. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo 2 kg borovnic, ½ kg sladkorja, 3 dl rdečega ali črnega vina (teran, merlot ...), malo cimeta in klinčkov. Vino zavremo, dodamo sladkor in dišave. Ko zavre, dodamo borovnice in počakamo, da znova zavre. To nalivamo v kozarce. Za dober okus lahko dodamo vanilijo in limonin sok.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 7. 2024
Najstnica v pomoč mami pri zdravljenju alkoholizma

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

Najstnica v pomoč mami pri zdravljenju alkoholizma

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

s. Meta Potočnik

otrocialkoholizem starševzdravljenje