Sv. Rešnje Telo in Kri

Za praznik je duhovni nagovor pripravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Jezus, kako me poznaš?

In ako te tvoja desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe; zakaj bolje je zate, da je izgubljen eden tvojih udov, kakor da bi prišlo celo telo v pekel. (Mt 5, 30)

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Razstava Zelena koreNIT v Kranju - Razstava Dunja Sinyavskaya - knjiga Tržaške prikazni

V Layerjevi hiši v Kranju danes ob 19h odpirajo prvi del razstave Zelena koreNit.V Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava je na ogled razstava pastelov Dunje Sinyavskaye.Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla nova knjiga Tržaške prikazni, Dušana Jelinčiča.

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Pregled rekreativnih dogodkov ob koncu tedna

Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.

Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost

O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom

Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

Dva postaneta eno telo

Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje. (Mr 10, 8-9)

Odstopil minister Prešiček - 25 pevski festival ŠKG - O prenovi Ruardove grščine na Jesenicah

Premier sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička.Prisrčno vabljeni na 25. pevski festival Škofijske klasične gimnazije, ki bo v sredo, 30. januarja ob 16. uri v telovadnici Osnovne šole Alojzija Šuštarja.Lani začeta prenovitvena dela na pol tisočletja stari Ruardovi graščini na Jesenicah stojijo. Ko so prostore očistili, se je namreč pokazalo, v kakšen stanju graščina dejansko je, poleg tega so v nekaterih prostorih odkrili zanimive stare poslikave.

Novoletni sklepi

Od novega leta naprej bom začel redno trenirat, telovadit...Po novem letu bo vse drugače. Zakaj si ljudje zadajamo dobre sklepe in predvsem, zakaj jih toliko propade, nam je skušal pojasniti dr. Andrej Perko.

Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus

V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

Telesna pripravljenost in fizioterapija

Naša gostja, fizioterapevtka Renata Kovačič Petan, je podala nekaj smernic za dobro telesno pripravo in opozorila zakaj je skrb za kondicijo tako pomembna.

Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

Kako otroku pojasniti, kaj je Sveto Rešnje telo, ali pa približati praznik Vseh svetih?

V oddaji Srečanja smo se ob začetku šolskega, veroučnega in pastoralnega leta vprašali, kako lepoto naše vere približati predšolskim otrokom. Včasih se nam zdi, da je dovolj, da jih vzamemo k sveti maši, pozabljamo pa, da otroci marsičesa, kar se v cerkvi dogaja, ne razumejo. Gostja v oddaji je bila Manica Marolt, ki je ustanovila portal Korenine vere. V njem najdemo predloge, kako z raznimi izdelovanji in pripomočki otrokom pomagati utrditi korenine v veri, ki jo je v njih prižgal sveti krst. Če vas zanima, kako na primer doma izdelati monštranco, ali pa otrokom spregovoriti o prazniku Vseh svetih, vabljeni k poslušanju oddaje!

Klavir - četrto nadaljevanje.

V četrtem nadaljevanju o klavirju smo poslušali dve deli Ludwiga van Beethovna, njegov znameniti cesarski klavirski koncert in Bagatelo iz zbirke, ki jo je posvetil svojemu bratu.

Zdravila

V Svetovalnici so bila tokrat tema zdravila. Kako vplivajo na naše telo, če kombiniramo različna zdravila? Kako je treba ravnati z njimi poleti v času vročine? Kako je z rokom uporabnosti? Kako je z njihovim metanjem stran? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostu Bojanu Madjarju iz Lekarniške zbornice Slovenije.

Čaji in zdravilna zelišča

Beseda je tekla o čajih, kako jih pripraviti in katera zelišča kako delujejo na naše telo. Je primerno čaj večkrat pogreti, kakšnega piti zvečer in kakšnega zjutraj? V našem studiu je bil farmacevt Klemen Križaj iz podjetja Sitik, ki deluje v prostorih Stiškega samostana.

Krščanski nauk in tuje religije in duhovnosti - br. dr. Miran Špelič

Ali je narobe, da kristjani iščemo odgovore na življenjska vprašanja izven krščanskega nauka? Zakaj so se različne prakse vzhodnih religij tako razširile v zahodnem svetu in ali je joga kot način sproščanja in telovadbe res nekaj, kar lahko pusti stranske učinke na duši?

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer

V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world

Za notranjo oporo v življenju - dr. Karel Gržan

Izteka se mesec maj, ki je po mnenju mnogih sicer najlepši, a je lahko zaradi zgoščenih obveznosti lahko zelo zahteven. V premislek, kje in kako pridobiti moči za napore, ki nas čakajo do tako težko pričakovanih počitnic in dopustov, je v oddaji »Za življenje« spregovoril p. Karel Gržan.

Večcelične glive - plesni - Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje

O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Šola za zdravje - o gibanju, jutranji telovadbi in druženju

Hujšanje in uravnotežena prehrana - Anja Pristavec

Velikonočna miza je bila v teh dneh bogato obložena, potice in šunke smo se gotovo preobjedli. Kaj pa zdaj? Prav zaradi slabe vesti, ki grize marsikoga med nami, smo v tokratni Svetovalnici gostili svetovalko na področju prehrane in hujšanja, mag. inž. prehrane Anjo Pristavec iz podjetja Befit.

Življenjski realizem

V marčevski oddaji Klepet z Metko Klevišar smo pozornost usmerili v življenjski realizem, saj tisti, ki vidi življenje takšno, kot je - lažje živi. Realizem je še posebej dobrodošel ob staranju in ob bolezni; človek bi se moral zavedati, da bo vsako leto starejši in ne more pričakovati, da bo vsako leto boljši. Ve in upa, da se bo huda bolezen pozdravila, hkrati pa se zaveda, da ni nujno tako.

O telesnem postu - br. Miha Sekolovnik in s. Marija Irena Stele

Na pepelnico, ko velja strogi post, smo v Svetovalnici govorili o pomenu telesnega posta in sadovih odpovedi hrane za telo in duha. Z nami sta bila kapucin br. Miha Sekolovnik in s. Marija Irena Stele, ki vodita zelo obiskane tedne postenja.

Jože Dežman - Prevarani sokoli

Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.