Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2024
Dr. Brian Fogg: Drobne navade

Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.

Dr. Brian Fogg: Drobne navade

Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.

knjiganavadespremembemotivacija

Sol in luč

Dr. Brian Fogg: Drobne navade

Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.

VEČ ...|10. 12. 2024
Dr. Brian Fogg: Drobne navade

Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

knjiganavadespremembemotivacija

S svetnikom na ti

VEČ ...|9. 11. 2024
Sv. Teodor

Ko bi ti pisal pred dobrim letom, bi bil morda pokroviteljsko nesramen …

Sv. Teodor

Ko bi ti pisal pred dobrim letom, bi bil morda pokroviteljsko nesramen …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Teodor

Ko bi ti pisal pred dobrim letom, bi bil morda pokroviteljsko nesramen …

VEČ ...|9. 11. 2024
Sv. Teodor

Ko bi ti pisal pred dobrim letom, bi bil morda pokroviteljsko nesramen …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 11. 2024
Utrip dneva dne 5. 11.

  • Poslanci SDS vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemena Boštjančiča, med očitki tudi zavajanje javnosti v aferi Litijska.
  • Janez Janša mora sodnikom in nekdanji državni tožilki v zadevi Patria plačati več kot 30 tisoč evrov stroškov.
  • V ZDA izbirajo novega predsednika, varnost na voliščih zagotavlja tudi nacionalna garda.
  • Zelena luč pristojnih odborov Evropskega parlamenta prvim štirim kandidatom za evropske komisarje.
  • Papež na univerzi Gregoriana: Izobrazba ne sme biti privilegij, ampak mora biti dostopna vsem.
  • Sramota je, da v dobi digitalizacije ni zaživel projekt Pametna šola, pravi Mojca Škrinjar ob napovedih, da bodo v vzgoji in izobraževanju potrebne nove analize kadrov.
  • Razmere na Pošti Slovenije so nevzdržne, opozarjajo zaposleni, v Sindikatu poštnih delavcev imajo dovolj obljub pristojnih, zato bodo stavkali.
  • Vse manj Romov uporablja romski jezik, s tem se izgublja tudi romska kultura.
  • Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije v jadranski ligi klonili na gostovanju pri favorizirani Crveni Zvezdi.
  • Vreme: Jutri bo sončno s koprenasto oblačnostjo, zjutraj in dopoldne bo megla.

Utrip dneva dne 5. 11.

  • Poslanci SDS vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemena Boštjančiča, med očitki tudi zavajanje javnosti v aferi Litijska.
  • Janez Janša mora sodnikom in nekdanji državni tožilki v zadevi Patria plačati več kot 30 tisoč evrov stroškov.
  • V ZDA izbirajo novega predsednika, varnost na voliščih zagotavlja tudi nacionalna garda.
  • Zelena luč pristojnih odborov Evropskega parlamenta prvim štirim kandidatom za evropske komisarje.
  • Papež na univerzi Gregoriana: Izobrazba ne sme biti privilegij, ampak mora biti dostopna vsem.
  • Sramota je, da v dobi digitalizacije ni zaživel projekt Pametna šola, pravi Mojca Škrinjar ob napovedih, da bodo v vzgoji in izobraževanju potrebne nove analize kadrov.
  • Razmere na Pošti Slovenije so nevzdržne, opozarjajo zaposleni, v Sindikatu poštnih delavcev imajo dovolj obljub pristojnih, zato bodo stavkali.
  • Vse manj Romov uporablja romski jezik, s tem se izgublja tudi romska kultura.
  • Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije v jadranski ligi klonili na gostovanju pri favorizirani Crveni Zvezdi.
  • Vreme: Jutri bo sončno s koprenasto oblačnostjo, zjutraj in dopoldne bo megla.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 5. 11.
  • Poslanci SDS vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemena Boštjančiča, med očitki tudi zavajanje javnosti v aferi Litijska.
  • Janez Janša mora sodnikom in nekdanji državni tožilki v zadevi Patria plačati več kot 30 tisoč evrov stroškov.
  • V ZDA izbirajo novega predsednika, varnost na voliščih zagotavlja tudi nacionalna garda.
  • Zelena luč pristojnih odborov Evropskega parlamenta prvim štirim kandidatom za evropske komisarje.
  • Papež na univerzi Gregoriana: Izobrazba ne sme biti privilegij, ampak mora biti dostopna vsem.
  • Sramota je, da v dobi digitalizacije ni zaživel projekt Pametna šola, pravi Mojca Škrinjar ob napovedih, da bodo v vzgoji in izobraževanju potrebne nove analize kadrov.
  • Razmere na Pošti Slovenije so nevzdržne, opozarjajo zaposleni, v Sindikatu poštnih delavcev imajo dovolj obljub pristojnih, zato bodo stavkali.
  • Vse manj Romov uporablja romski jezik, s tem se izgublja tudi romska kultura.
  • Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije v jadranski ligi klonili na gostovanju pri favorizirani Crveni Zvezdi.
  • Vreme: Jutri bo sončno s koprenasto oblačnostjo, zjutraj in dopoldne bo megla.
VEČ ...|5. 11. 2024
Utrip dneva dne 5. 11.
  • Poslanci SDS vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemena Boštjančiča, med očitki tudi zavajanje javnosti v aferi Litijska.
  • Janez Janša mora sodnikom in nekdanji državni tožilki v zadevi Patria plačati več kot 30 tisoč evrov stroškov.
  • V ZDA izbirajo novega predsednika, varnost na voliščih zagotavlja tudi nacionalna garda.
  • Zelena luč pristojnih odborov Evropskega parlamenta prvim štirim kandidatom za evropske komisarje.
  • Papež na univerzi Gregoriana: Izobrazba ne sme biti privilegij, ampak mora biti dostopna vsem.
  • Sramota je, da v dobi digitalizacije ni zaživel projekt Pametna šola, pravi Mojca Škrinjar ob napovedih, da bodo v vzgoji in izobraževanju potrebne nove analize kadrov.
  • Razmere na Pošti Slovenije so nevzdržne, opozarjajo zaposleni, v Sindikatu poštnih delavcev imajo dovolj obljub pristojnih, zato bodo stavkali.
  • Vse manj Romov uporablja romski jezik, s tem se izgublja tudi romska kultura.
  • Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije v jadranski ligi klonili na gostovanju pri favorizirani Crveni Zvezdi.
  • Vreme: Jutri bo sončno s koprenasto oblačnostjo, zjutraj in dopoldne bo megla.

Radio Ognjišče

infonovice

Naš pogled

VEČ ...|29. 10. 2024
Fructalovemu soku ni nerodno

Veste, kaj pomeni, če rečemo, da je nekdo kot Fructalov sok? Poln je samega sebe, s samopodobo nima težav. Jure Sešek v komentarju razmišlja, da ljudem dandanašnji ni več nerodno. razmišlja o resničnem in navideznem svetu, premierju in njegovih podanikih. Čisto malo ga skrbi, nerodno mu pa ni …

Fructalovemu soku ni nerodno

Veste, kaj pomeni, če rečemo, da je nekdo kot Fructalov sok? Poln je samega sebe, s samopodobo nima težav. Jure Sešek v komentarju razmišlja, da ljudem dandanašnji ni več nerodno. razmišlja o resničnem in navideznem svetu, premierju in njegovih podanikih. Čisto malo ga skrbi, nerodno mu pa ni …

komentarGolobdržavni zborsramnerodnostSlovenija

Naš pogled

Fructalovemu soku ni nerodno

Veste, kaj pomeni, če rečemo, da je nekdo kot Fructalov sok? Poln je samega sebe, s samopodobo nima težav. Jure Sešek v komentarju razmišlja, da ljudem dandanašnji ni več nerodno. razmišlja o resničnem in navideznem svetu, premierju in njegovih podanikih. Čisto malo ga skrbi, nerodno mu pa ni …

VEČ ...|29. 10. 2024
Fructalovemu soku ni nerodno

Veste, kaj pomeni, če rečemo, da je nekdo kot Fructalov sok? Poln je samega sebe, s samopodobo nima težav. Jure Sešek v komentarju razmišlja, da ljudem dandanašnji ni več nerodno. razmišlja o resničnem in navideznem svetu, premierju in njegovih podanikih. Čisto malo ga skrbi, nerodno mu pa ni …

Radio Ognjišče

komentarGolobdržavni zborsramnerodnostSlovenija

S svetnikom na ti

VEČ ...|16. 8. 2024
Sv. Rok

Ti si simpatičen in neproblematičen svetnik in nisem še doživel, da bi zaradi tebe od sramu …

Sv. Rok

Ti si simpatičen in neproblematičen svetnik in nisem še doživel, da bi zaradi tebe od sramu …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Rok

Ti si simpatičen in neproblematičen svetnik in nisem še doživel, da bi zaradi tebe od sramu …

VEČ ...|16. 8. 2024
Sv. Rok

Ti si simpatičen in neproblematičen svetnik in nisem še doživel, da bi zaradi tebe od sramu …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|22. 7. 2024
Mozaik dneva dne 22. 7.

  • Delo vlade kot neuspešno ocenjuje 59 odstotkov vprašanih, na volitvah bi slavila SDS, kaže anketa Vox populi.
  • Razmere v zobozdravstvu so kritične, kader odhaja, pogoji dela so katastrofalni.
  • Politolog Ferfila o izstopu Bidna iz predsedniške tekme: Videl je, da je bolje, da se častno umakne, kot da bi bil sramotno odstavljen.
  • V strelskem napadu v domu starejših na Hrvaškem umrlo šest oseb.
  • VREME: Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale bodo krajevne plohe in nevihte.

Mozaik dneva dne 22. 7.

  • Delo vlade kot neuspešno ocenjuje 59 odstotkov vprašanih, na volitvah bi slavila SDS, kaže anketa Vox populi.
  • Razmere v zobozdravstvu so kritične, kader odhaja, pogoji dela so katastrofalni.
  • Politolog Ferfila o izstopu Bidna iz predsedniške tekme: Videl je, da je bolje, da se častno umakne, kot da bi bil sramotno odstavljen.
  • V strelskem napadu v domu starejših na Hrvaškem umrlo šest oseb.
  • VREME: Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale bodo krajevne plohe in nevihte.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 22. 7.
  • Delo vlade kot neuspešno ocenjuje 59 odstotkov vprašanih, na volitvah bi slavila SDS, kaže anketa Vox populi.
  • Razmere v zobozdravstvu so kritične, kader odhaja, pogoji dela so katastrofalni.
  • Politolog Ferfila o izstopu Bidna iz predsedniške tekme: Videl je, da je bolje, da se častno umakne, kot da bi bil sramotno odstavljen.
  • V strelskem napadu v domu starejših na Hrvaškem umrlo šest oseb.
  • VREME: Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale bodo krajevne plohe in nevihte.
VEČ ...|22. 7. 2024
Mozaik dneva dne 22. 7.
  • Delo vlade kot neuspešno ocenjuje 59 odstotkov vprašanih, na volitvah bi slavila SDS, kaže anketa Vox populi.
  • Razmere v zobozdravstvu so kritične, kader odhaja, pogoji dela so katastrofalni.
  • Politolog Ferfila o izstopu Bidna iz predsedniške tekme: Videl je, da je bolje, da se častno umakne, kot da bi bil sramotno odstavljen.
  • V strelskem napadu v domu starejših na Hrvaškem umrlo šest oseb.
  • VREME: Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Nastale bodo krajevne plohe in nevihte.

Radio Ognjišče

infonovice

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 4. 2024
Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

osebna verasramtalk show

Življenje išče pot

Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

VEČ ...|19. 4. 2024
Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

s. Meta Potočnik

osebna verasramtalk show

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

infodružbadediščinaizročilo

Informativni prispevki

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

infodružbadediščinaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|2. 1. 2025
Naj Svetovalnice 2024 in predlogi za 2025

Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si

Naj Svetovalnice 2024 in predlogi za 2025

Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si

Blaž Lesnik

svetovanjekontaktna oddajaarhivpredlogi

Globine

VEČ ...|10. 12. 2024
Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto letojubilejno letoromarji upanjaodpustki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 1. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. januar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. januar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|27. 12. 2024
Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

Helena Kregar

komentardružba

Doživetja narave

VEČ ...|27. 12. 2024
Žiga Papež

Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.

Žiga Papež

Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.

Blaž Lesnik

naravakolobolezendiabetessladkorna bolezenNorth Cape 4000

Via positiva

VEČ ...|2. 1. 2025
Kako razvijamo nadarjenost

Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti. 

Kako razvijamo nadarjenost

Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 1. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Komentar Družina

VEČ ...|2. 1. 2025
Božja vrata so odprta. Bomo vstopili?

Verujem, da bodo resnični romarji upanja postali tudi pričevalci sprave.

Božja vrata so odprta. Bomo vstopili?

Verujem, da bodo resnični romarji upanja postali tudi pričevalci sprave.

Božena Kutnar

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|2. 1. 2025
Spominjamo se dne 2. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče