Življenje išče pot

VEČ ...|19. 4. 2024
Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

osebna verasramtalk show

Življenje išče pot

Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

VEČ ...|19. 4. 2024
Vere v Jezusa se več ne sramujem

Stalni diakon Matic Vidic ni le romski misijonar in logoterapevt. Predvsem je kristjan, ki je našel osebno vero, ki se je ne sramuje več. Zaupal nam je, kako se je to zgodilo, in kakšne načrte ima s svojim t.i. Talk show - O moji veri. 

s. Meta Potočnik

osebna verasramtalk show

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

infodružbadediščinaizročilo

Informativni prispevki

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure SešekNataša Ličen

infodružbadediščinaizročilo

Življenje išče pot

VEČ ...|31. 1. 2024
Vsak zakonski prepir še ni razlog za ločitev

Ljudje potrebujemo vez z drugimi, stiki nas osmišljajo. Zato je razhod lahko za mnoge zelo boleč in nekatere zlomi. Ste pravkar s težkim srcem odšli iz zveze, ali pa ste morali sprejeti odhod partnerja, ste že dolgo ločeni, a imate občutek, da še ne morete zadihati? Se vam zdi, da ne boste nikoli več zaživeli polno in radostno? Pogovarjali smo se z Jano Lavtižar, zakonsko in družinsko terapevtko, ki tudi iz svojih izkušenj pomaga posameznikom iz malodušja, strahov in sramu.

Vsak zakonski prepir še ni razlog za ločitev

Ljudje potrebujemo vez z drugimi, stiki nas osmišljajo. Zato je razhod lahko za mnoge zelo boleč in nekatere zlomi. Ste pravkar s težkim srcem odšli iz zveze, ali pa ste morali sprejeti odhod partnerja, ste že dolgo ločeni, a imate občutek, da še ne morete zadihati? Se vam zdi, da ne boste nikoli več zaživeli polno in radostno? Pogovarjali smo se z Jano Lavtižar, zakonsko in družinsko terapevtko, ki tudi iz svojih izkušenj pomaga posameznikom iz malodušja, strahov in sramu.

prepirzapuščenostsram in strah

Življenje išče pot

Vsak zakonski prepir še ni razlog za ločitev

Ljudje potrebujemo vez z drugimi, stiki nas osmišljajo. Zato je razhod lahko za mnoge zelo boleč in nekatere zlomi. Ste pravkar s težkim srcem odšli iz zveze, ali pa ste morali sprejeti odhod partnerja, ste že dolgo ločeni, a imate občutek, da še ne morete zadihati? Se vam zdi, da ne boste nikoli več zaživeli polno in radostno? Pogovarjali smo se z Jano Lavtižar, zakonsko in družinsko terapevtko, ki tudi iz svojih izkušenj pomaga posameznikom iz malodušja, strahov in sramu.

VEČ ...|31. 1. 2024
Vsak zakonski prepir še ni razlog za ločitev

Ljudje potrebujemo vez z drugimi, stiki nas osmišljajo. Zato je razhod lahko za mnoge zelo boleč in nekatere zlomi. Ste pravkar s težkim srcem odšli iz zveze, ali pa ste morali sprejeti odhod partnerja, ste že dolgo ločeni, a imate občutek, da še ne morete zadihati? Se vam zdi, da ne boste nikoli več zaživeli polno in radostno? Pogovarjali smo se z Jano Lavtižar, zakonsko in družinsko terapevtko, ki tudi iz svojih izkušenj pomaga posameznikom iz malodušja, strahov in sramu.

s. Meta Potočnik

prepirzapuščenostsram in strah

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 1. 2024
Rok Čakš: Domovini smo vrnili domovinsko pravico. Zdaj pa nasvidenje!

»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Domovini smo vrnili domovinsko pravico. Zdaj pa nasvidenje!

»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Domovini smo vrnili domovinsko pravico. Zdaj pa nasvidenje!

»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|29. 1. 2024
Rok Čakš: Domovini smo vrnili domovinsko pravico. Zdaj pa nasvidenje!

»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Sol in luč

VEČ ...|19. 12. 2023
Dr. Brené Brown: Darovi nepopolnosti

Dr. Brené Brown je strokovnjakinja za sram in strah. Nenavadna specializacija za raziskovalno profesorico, ki predava na univerzi v Houstonu, kjer preučuje tudi pogum, ranljivost in empatijo. “Biološko, razumsko, fizično in duhovno, smo ustvarjeni, da ljubimo, smo ljubljeni in da pripadamo. Kadar te potrebe niso uresničene, ne delujemo tako, kot bi morali. Zlomimo se, smo na tleh, boli nas, ranimo druge, zbolimo.”

Knjiga “Darovi nepopolnosti” je izšla pri založbi Družina.

Dr. Brené Brown: Darovi nepopolnosti

Dr. Brené Brown je strokovnjakinja za sram in strah. Nenavadna specializacija za raziskovalno profesorico, ki predava na univerzi v Houstonu, kjer preučuje tudi pogum, ranljivost in empatijo. “Biološko, razumsko, fizično in duhovno, smo ustvarjeni, da ljubimo, smo ljubljeni in da pripadamo. Kadar te potrebe niso uresničene, ne delujemo tako, kot bi morali. Zlomimo se, smo na tleh, boli nas, ranimo druge, zbolimo.”

Knjiga “Darovi nepopolnosti” je izšla pri založbi Družina.

odnosidružba

Sol in luč

Dr. Brené Brown: Darovi nepopolnosti

Dr. Brené Brown je strokovnjakinja za sram in strah. Nenavadna specializacija za raziskovalno profesorico, ki predava na univerzi v Houstonu, kjer preučuje tudi pogum, ranljivost in empatijo. “Biološko, razumsko, fizično in duhovno, smo ustvarjeni, da ljubimo, smo ljubljeni in da pripadamo. Kadar te potrebe niso uresničene, ne delujemo tako, kot bi morali. Zlomimo se, smo na tleh, boli nas, ranimo druge, zbolimo.”

Knjiga “Darovi nepopolnosti” je izšla pri založbi Družina.

VEČ ...|19. 12. 2023
Dr. Brené Brown: Darovi nepopolnosti

Dr. Brené Brown je strokovnjakinja za sram in strah. Nenavadna specializacija za raziskovalno profesorico, ki predava na univerzi v Houstonu, kjer preučuje tudi pogum, ranljivost in empatijo. “Biološko, razumsko, fizično in duhovno, smo ustvarjeni, da ljubimo, smo ljubljeni in da pripadamo. Kadar te potrebe niso uresničene, ne delujemo tako, kot bi morali. Zlomimo se, smo na tleh, boli nas, ranimo druge, zbolimo.”

Knjiga “Darovi nepopolnosti” je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

odnosidružba

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 11. 2023
Utrip dneva dne 13. 11.

  • Profesor dr. Turk o prvem letu mandata Pirc Musar: Ni predsednica vseh Slovenk in Slovencev, ampak le tistih, ki so tranzicijsko poslušni!
  • Predstavniki Katedrale Svobode predlagajo krizno in reformno vlado, kandidati za predsednika vlade so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje pošilja odločbe o davku za dolgotrajno oskrbo, ki bo obvezen od 1. julija 2025.
  • Na Ljubnem začela delovati državna tehnična pisarna. Občina Luče bo v Strugah zgradila začasni vodovod.
  • Največja bolnišnica v Gazi ne deluje več. Borell: iskati moramo rešitev za obdobje po vojni.
  • Zelenski opozoril, da se mora Ukrajina pripraviti na ruske napade pozimi
  • Vreme: Popoldne bo sončno, več oblačnosti bo na jugozahodu in severovzhodu. Zapihal bo jugozahodnik, topleje bo.
  • Škof Saje o belokranjskih mučencih: Njihov spomin je bil po krivici osramočen in zabrisan.
  • Zavod sv. Stanislava praznuje god svojega zavetnika in 30-letnico vnovičnega delovanja.
  • Krško nuklearko bodo zagnali do konca tedna.
  • ŠPORT: Slovenske košarkarice do prve zmage v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

Utrip dneva dne 13. 11.

  • Profesor dr. Turk o prvem letu mandata Pirc Musar: Ni predsednica vseh Slovenk in Slovencev, ampak le tistih, ki so tranzicijsko poslušni!
  • Predstavniki Katedrale Svobode predlagajo krizno in reformno vlado, kandidati za predsednika vlade so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje pošilja odločbe o davku za dolgotrajno oskrbo, ki bo obvezen od 1. julija 2025.
  • Na Ljubnem začela delovati državna tehnična pisarna. Občina Luče bo v Strugah zgradila začasni vodovod.
  • Največja bolnišnica v Gazi ne deluje več. Borell: iskati moramo rešitev za obdobje po vojni.
  • Zelenski opozoril, da se mora Ukrajina pripraviti na ruske napade pozimi
  • Vreme: Popoldne bo sončno, več oblačnosti bo na jugozahodu in severovzhodu. Zapihal bo jugozahodnik, topleje bo.
  • Škof Saje o belokranjskih mučencih: Njihov spomin je bil po krivici osramočen in zabrisan.
  • Zavod sv. Stanislava praznuje god svojega zavetnika in 30-letnico vnovičnega delovanja.
  • Krško nuklearko bodo zagnali do konca tedna.
  • ŠPORT: Slovenske košarkarice do prve zmage v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 13. 11.
  • Profesor dr. Turk o prvem letu mandata Pirc Musar: Ni predsednica vseh Slovenk in Slovencev, ampak le tistih, ki so tranzicijsko poslušni!
  • Predstavniki Katedrale Svobode predlagajo krizno in reformno vlado, kandidati za predsednika vlade so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje pošilja odločbe o davku za dolgotrajno oskrbo, ki bo obvezen od 1. julija 2025.
  • Na Ljubnem začela delovati državna tehnična pisarna. Občina Luče bo v Strugah zgradila začasni vodovod.
  • Največja bolnišnica v Gazi ne deluje več. Borell: iskati moramo rešitev za obdobje po vojni.
  • Zelenski opozoril, da se mora Ukrajina pripraviti na ruske napade pozimi
  • Vreme: Popoldne bo sončno, več oblačnosti bo na jugozahodu in severovzhodu. Zapihal bo jugozahodnik, topleje bo.
  • Škof Saje o belokranjskih mučencih: Njihov spomin je bil po krivici osramočen in zabrisan.
  • Zavod sv. Stanislava praznuje god svojega zavetnika in 30-letnico vnovičnega delovanja.
  • Krško nuklearko bodo zagnali do konca tedna.
  • ŠPORT: Slovenske košarkarice do prve zmage v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.
VEČ ...|13. 11. 2023
Utrip dneva dne 13. 11.
  • Profesor dr. Turk o prvem letu mandata Pirc Musar: Ni predsednica vseh Slovenk in Slovencev, ampak le tistih, ki so tranzicijsko poslušni!
  • Predstavniki Katedrale Svobode predlagajo krizno in reformno vlado, kandidati za predsednika vlade so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje pošilja odločbe o davku za dolgotrajno oskrbo, ki bo obvezen od 1. julija 2025.
  • Na Ljubnem začela delovati državna tehnična pisarna. Občina Luče bo v Strugah zgradila začasni vodovod.
  • Največja bolnišnica v Gazi ne deluje več. Borell: iskati moramo rešitev za obdobje po vojni.
  • Zelenski opozoril, da se mora Ukrajina pripraviti na ruske napade pozimi
  • Vreme: Popoldne bo sončno, več oblačnosti bo na jugozahodu in severovzhodu. Zapihal bo jugozahodnik, topleje bo.
  • Škof Saje o belokranjskih mučencih: Njihov spomin je bil po krivici osramočen in zabrisan.
  • Zavod sv. Stanislava praznuje god svojega zavetnika in 30-letnico vnovičnega delovanja.
  • Krško nuklearko bodo zagnali do konca tedna.
  • ŠPORT: Slovenske košarkarice do prve zmage v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|9. 11. 2023
Sv. Teodor

Ko bi ti pisal pred dobrim letom, bi bil morda pokroviteljsko nesramen …

Sv. Teodor

Ko bi ti pisal pred dobrim letom, bi bil morda pokroviteljsko nesramen …

S svetnikom na ti

Sv. Teodor

Ko bi ti pisal pred dobrim letom, bi bil morda pokroviteljsko nesramen …

VEČ ...|9. 11. 2023
Sv. Teodor

Ko bi ti pisal pred dobrim letom, bi bil morda pokroviteljsko nesramen …

Gregor Čušin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 9. 2023
Andrej Tomelj: Moledovanje za pomoč ali Strateški forum Bled

Vstopite v svet političnega kaosa, amaterizma in neustavljivega nastopaštva na Balkanu in poslušajte, kako se naši politiki spopadajo z izzivi, ki presegajo njihovo razumevanje, in zakaj so njihove poteze sramotno neprimerne. Odkrijte, kako se denar za obnovo po poplavah spravlja v skrivnostno SID banko, in kaj to pomeni za politično razpravo v Sloveniji. Poglobite se v vlogo civilne zaščite, prostovoljcev in tujine v času krize, ter razmislite o pomanjkanju blagovnih rezerv in preveč birokracije. Prisluhnite zanimivim pogledom v tokratnem podkastu.

Andrej Tomelj: Moledovanje za pomoč ali Strateški forum Bled

Vstopite v svet političnega kaosa, amaterizma in neustavljivega nastopaštva na Balkanu in poslušajte, kako se naši politiki spopadajo z izzivi, ki presegajo njihovo razumevanje, in zakaj so njihove poteze sramotno neprimerne. Odkrijte, kako se denar za obnovo po poplavah spravlja v skrivnostno SID banko, in kaj to pomeni za politično razpravo v Sloveniji. Poglobite se v vlogo civilne zaščite, prostovoljcev in tujine v času krize, ter razmislite o pomanjkanju blagovnih rezerv in preveč birokracije. Prisluhnite zanimivim pogledom v tokratnem podkastu.

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Moledovanje za pomoč ali Strateški forum Bled

Vstopite v svet političnega kaosa, amaterizma in neustavljivega nastopaštva na Balkanu in poslušajte, kako se naši politiki spopadajo z izzivi, ki presegajo njihovo razumevanje, in zakaj so njihove poteze sramotno neprimerne. Odkrijte, kako se denar za obnovo po poplavah spravlja v skrivnostno SID banko, in kaj to pomeni za politično razpravo v Sloveniji. Poglobite se v vlogo civilne zaščite, prostovoljcev in tujine v času krize, ter razmislite o pomanjkanju blagovnih rezerv in preveč birokracije. Prisluhnite zanimivim pogledom v tokratnem podkastu.

VEČ ...|6. 9. 2023
Andrej Tomelj: Moledovanje za pomoč ali Strateški forum Bled

Vstopite v svet političnega kaosa, amaterizma in neustavljivega nastopaštva na Balkanu in poslušajte, kako se naši politiki spopadajo z izzivi, ki presegajo njihovo razumevanje, in zakaj so njihove poteze sramotno neprimerne. Odkrijte, kako se denar za obnovo po poplavah spravlja v skrivnostno SID banko, in kaj to pomeni za politično razpravo v Sloveniji. Poglobite se v vlogo civilne zaščite, prostovoljcev in tujine v času krize, ter razmislite o pomanjkanju blagovnih rezerv in preveč birokracije. Prisluhnite zanimivim pogledom v tokratnem podkastu.

Andrej Tomelj

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspominduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|1. 5. 2024
Predstavniki delojemalcev, delodajalcev in države o razmerah na trgu dela

Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem. 

Predstavniki delojemalcev, delodajalcev in države o razmerah na trgu dela

Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|2. 5. 2024
Vstop Slovenije v EU

Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU. 

Vstop Slovenije v EU

Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU. 

Alen Salihovič

svetovanjedružbainfo

Za življenje

VEČ ...|27. 4. 2024
Stres pri učenju

Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.

Stres pri učenju

Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 4. 2024
Gost zgodovinar dr. Renato Podbersič

Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.

Gost zgodovinar dr. Renato Podbersič

Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.

Radio Ognjišče

politikaRenato Podbersič

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Komentar Družina

VEČ ...|2. 5. 2024
Alojz Kovšca: O delu in plačilu

Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.

Alojz Kovšca: O delu in plačilu

Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.

Alojz Kovšca

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|2. 5. 2024
Spominjamo se dne 2. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 5. 2024
Trajnostni leseni izdelki podjetja Murales

Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško

Trajnostni leseni izdelki podjetja Murales

Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ...|2. 5. 2024
Vstop Slovenije v EU

Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU. 

Vstop Slovenije v EU

Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU. 

Alen Salihovič

svetovanjedružbainfo