Naš pogled

VEČ ...|9. 7. 2024
Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

komentarslovenščinajezik

Naš pogled

Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

VEČ ...|9. 7. 2024
Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Marjan Bunič

komentarslovenščinajezik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2024
Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

VEČ ...|14. 5. 2024
Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Naš pogled

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Via positiva

VEČ ...|8. 2. 2024
Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

družbasvetovanjeizobraževanjejezikoslovje

Via positiva

Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

VEČ ...|8. 2. 2024
Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

Nataša Ličen

družbasvetovanjeizobraževanjejezikoslovje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 1. 2024
Slovenščina tudi na gimnaziji v avstrijski Radgoni

V gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, le nekaj metrov od mejne reke Mure, je med 240-imi približno 50 dijakov iz Slovenije. Vpisi Slovencev so bili sprva prej izjema kot pravilo, pred 18 leti pa so začeli načrtno razširjati program vpisovanja, saj so ponudili tudi pouk slovenščine, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala profesorica Norma Bale. Kaj pa poučevanje slovenščine za avstrijske dijake? Kažejo zanimanje, zato se je šola zdaj povezala s Pavlovo hišo iz Potrne. Gre za znamenje medkulturnega razumevanja in spoštovanja. Slovenski dijaki so za STA povedali, da po maturi razmišljajo tako o študiju v Sloveniji kot tudi v Avstriji, pri slednjem jim bo koristilo znanje nemščine in pridobljene povezave. Tedensko imajo na voljo tri ure pouka slovenskega jezika, ki je alternativa latinščini in francoščini in materinščino lahko izberejo tudi na maturi. 

Slovenščina tudi na gimnaziji v avstrijski Radgoni

V gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, le nekaj metrov od mejne reke Mure, je med 240-imi približno 50 dijakov iz Slovenije. Vpisi Slovencev so bili sprva prej izjema kot pravilo, pred 18 leti pa so začeli načrtno razširjati program vpisovanja, saj so ponudili tudi pouk slovenščine, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala profesorica Norma Bale. Kaj pa poučevanje slovenščine za avstrijske dijake? Kažejo zanimanje, zato se je šola zdaj povezala s Pavlovo hišo iz Potrne. Gre za znamenje medkulturnega razumevanja in spoštovanja. Slovenski dijaki so za STA povedali, da po maturi razmišljajo tako o študiju v Sloveniji kot tudi v Avstriji, pri slednjem jim bo koristilo znanje nemščine in pridobljene povezave. Tedensko imajo na voljo tri ure pouka slovenskega jezika, ki je alternativa latinščini in francoščini in materinščino lahko izberejo tudi na maturi. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenščina tudi na gimnaziji v avstrijski Radgoni

V gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, le nekaj metrov od mejne reke Mure, je med 240-imi približno 50 dijakov iz Slovenije. Vpisi Slovencev so bili sprva prej izjema kot pravilo, pred 18 leti pa so začeli načrtno razširjati program vpisovanja, saj so ponudili tudi pouk slovenščine, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala profesorica Norma Bale. Kaj pa poučevanje slovenščine za avstrijske dijake? Kažejo zanimanje, zato se je šola zdaj povezala s Pavlovo hišo iz Potrne. Gre za znamenje medkulturnega razumevanja in spoštovanja. Slovenski dijaki so za STA povedali, da po maturi razmišljajo tako o študiju v Sloveniji kot tudi v Avstriji, pri slednjem jim bo koristilo znanje nemščine in pridobljene povezave. Tedensko imajo na voljo tri ure pouka slovenskega jezika, ki je alternativa latinščini in francoščini in materinščino lahko izberejo tudi na maturi. 

VEČ ...|31. 1. 2024
Slovenščina tudi na gimnaziji v avstrijski Radgoni

V gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, le nekaj metrov od mejne reke Mure, je med 240-imi približno 50 dijakov iz Slovenije. Vpisi Slovencev so bili sprva prej izjema kot pravilo, pred 18 leti pa so začeli načrtno razširjati program vpisovanja, saj so ponudili tudi pouk slovenščine, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala profesorica Norma Bale. Kaj pa poučevanje slovenščine za avstrijske dijake? Kažejo zanimanje, zato se je šola zdaj povezala s Pavlovo hišo iz Potrne. Gre za znamenje medkulturnega razumevanja in spoštovanja. Slovenski dijaki so za STA povedali, da po maturi razmišljajo tako o študiju v Sloveniji kot tudi v Avstriji, pri slednjem jim bo koristilo znanje nemščine in pridobljene povezave. Tedensko imajo na voljo tri ure pouka slovenskega jezika, ki je alternativa latinščini in francoščini in materinščino lahko izberejo tudi na maturi. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 12. 2023
Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

VEČ ...|29. 12. 2023
Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 11. 2023
Večjezični pouk v Kanalski dolini

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

Večjezični pouk v Kanalski dolini

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

Slovencem po svetu in domovini

Večjezični pouk v Kanalski dolini

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

VEČ ...|23. 11. 2023
Večjezični pouk v Kanalski dolini

Šestnajsti november 2023 bo datum, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenske manjšine v Italiji, saj je od tistega dne slovenščina uradno postala predmet in učni jezik v vseh šolah Kanalske doline, piše petnajstdnevnik Dom. Pouk je stekel v okviru ministrske eksperimentacije po dolgoletnih naporih lokalnih uprav – resoluciji v prid večjezičnemu pouku sta občini Trbiž in Naborjet Ovča vas sicer sprejeli leta 2010. Ne gre spregledati prizadevanje nekaterih organizacij slovenske in nemške jezikovne skupnosti in odločilnega posega ustanov Republike Slovenije, ki so zagotovile učiteljici za letošnje šolsko leto – prva je na razpolago od 16. novembra, druga bo od decembra, saj v slovenski manjšini v Italiji ni bilo na voljo potrebnega kadra. S političnega vidika je najbolj zaslužen naborješko ovški župan Boris Preschern, ki je od začetka svojega županovanja leta 2014 med glave cilje postavil trijezični pouk. Dom med zaslužnimi navaja tudi Svet slovenskih organizacij, ki je preko svojih krajevnih članic, to sta združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini, odigral še kako pomembno vlogo pri vzpostavitvi večjezičnega pouka v Ukvah in na Trbižu. Kdo je zaslužen za večjezični pouk v Kanalski dolini, je že pred enim letom, takoj po ministrskem priznanju, jasno dala vedeti Občina Naborjet Ovčja vas, ko je izročila priznanja deželni odbornici za šolstvo Alessi Rosolen, nekdanjim občinskim odbornikom za šolstvo na Trbižu Barbari Lagger in v Naborjetu Ovčji vasi Stefanu Busettiniju, ter združenju don Mario Cernet in društvu Kanaltaler Kulturverein. 

Matjaž Merljak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 9. 2023
Minister Arčon sklenil obisk v Clevelandu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je štiridnevni obisk pri rojakih v Clevelandu sklenil s srečanjem z uspešnimi poslovneži slovenskega rodu in z obiskom Clevelandske državne univerze. Govoril je s politiki slovenskih korenin in se udeležil odprtja razstave Slovenci v ZDA. Rečeno je bilo, da je pri povezovanju med poslovneži in politiki s Slovenijo še veliko potenciala, to pa bi koristilo tako slovenski skupnosti kot Sloveniji kot matični državi. Slovenščina je se obdržala na Clevelandski državni univerzi, lektorat beleži rekordno leto, saj se je vpisalo kar 78 novih študentov. Minister Arčon je v Clevelandu obiskal tudi obe slovenski župniji in sobotni šoli, Slovensko pristavo in dom za ostarele. Pozdravil je zbrane na letni prireditvi »Vinska trgatev« ter uradno odprl Slovenske dneve v Clevelandu. 

Minister Arčon sklenil obisk v Clevelandu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je štiridnevni obisk pri rojakih v Clevelandu sklenil s srečanjem z uspešnimi poslovneži slovenskega rodu in z obiskom Clevelandske državne univerze. Govoril je s politiki slovenskih korenin in se udeležil odprtja razstave Slovenci v ZDA. Rečeno je bilo, da je pri povezovanju med poslovneži in politiki s Slovenijo še veliko potenciala, to pa bi koristilo tako slovenski skupnosti kot Sloveniji kot matični državi. Slovenščina je se obdržala na Clevelandski državni univerzi, lektorat beleži rekordno leto, saj se je vpisalo kar 78 novih študentov. Minister Arčon je v Clevelandu obiskal tudi obe slovenski župniji in sobotni šoli, Slovensko pristavo in dom za ostarele. Pozdravil je zbrane na letni prireditvi »Vinska trgatev« ter uradno odprl Slovenske dneve v Clevelandu. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon sklenil obisk v Clevelandu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je štiridnevni obisk pri rojakih v Clevelandu sklenil s srečanjem z uspešnimi poslovneži slovenskega rodu in z obiskom Clevelandske državne univerze. Govoril je s politiki slovenskih korenin in se udeležil odprtja razstave Slovenci v ZDA. Rečeno je bilo, da je pri povezovanju med poslovneži in politiki s Slovenijo še veliko potenciala, to pa bi koristilo tako slovenski skupnosti kot Sloveniji kot matični državi. Slovenščina je se obdržala na Clevelandski državni univerzi, lektorat beleži rekordno leto, saj se je vpisalo kar 78 novih študentov. Minister Arčon je v Clevelandu obiskal tudi obe slovenski župniji in sobotni šoli, Slovensko pristavo in dom za ostarele. Pozdravil je zbrane na letni prireditvi »Vinska trgatev« ter uradno odprl Slovenske dneve v Clevelandu. 

VEČ ...|26. 9. 2023
Minister Arčon sklenil obisk v Clevelandu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je štiridnevni obisk pri rojakih v Clevelandu sklenil s srečanjem z uspešnimi poslovneži slovenskega rodu in z obiskom Clevelandske državne univerze. Govoril je s politiki slovenskih korenin in se udeležil odprtja razstave Slovenci v ZDA. Rečeno je bilo, da je pri povezovanju med poslovneži in politiki s Slovenijo še veliko potenciala, to pa bi koristilo tako slovenski skupnosti kot Sloveniji kot matični državi. Slovenščina je se obdržala na Clevelandski državni univerzi, lektorat beleži rekordno leto, saj se je vpisalo kar 78 novih študentov. Minister Arčon je v Clevelandu obiskal tudi obe slovenski župniji in sobotni šoli, Slovensko pristavo in dom za ostarele. Pozdravil je zbrane na letni prireditvi »Vinska trgatev« ter uradno odprl Slovenske dneve v Clevelandu. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|12. 7. 2024
Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Blaž Lesnik

planinstvokvizplaninska zgodovinagorništvo

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2024
Dr. Tina Bregant

Pogovor z zdravnico dr. Tino Bregant.

Dr. Tina Bregant

Pogovor z zdravnico dr. Tino Bregant.

Radio Ognjišče

spominživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|14. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 1. del

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 1. del

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž KavčičŠentjošt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 7. 2024
Dr. Aleš Maver tokrat tudi o parlamentarnih volitvah v Franciji in Veliki Britaniji

V oddaji je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver osvetlil dogajanje v Franciji in Veliki Britaniji - v obeh državah so namreč volivci izbrali nov parlament. Zanimal nas je tudi njegov pogled na obisk madžarskega predsednika Viktorja Orbana tako v Ukrajini kot v Rusiji, prav tako pa ocena, ali lahko v kratkem pride do prekinitve ognja.

Dr. Aleš Maver tokrat tudi o parlamentarnih volitvah v Franciji in Veliki Britaniji

V oddaji je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver osvetlil dogajanje v Franciji in Veliki Britaniji - v obeh državah so namreč volivci izbrali nov parlament. Zanimal nas je tudi njegov pogled na obisk madžarskega predsednika Viktorja Orbana tako v Ukrajini kot v Rusiji, prav tako pa ocena, ali lahko v kratkem pride do prekinitve ognja.

Helena Križnik

politika

Naš pogled

VEČ ...|9. 7. 2024
Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Marjan Bunič

komentarslovenščinajezik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Radijska kateheza

VEČ ...|14. 7. 2024
Čemu je podobno nebeško kraljestvo

Nebeško kraljestvo je kot gorčično zrno, čemu je podobno nebeško kraljestvo, vabljeni k poslušanju. 

Čemu je podobno nebeško kraljestvo

Nebeško kraljestvo je kot gorčično zrno, čemu je podobno nebeško kraljestvo, vabljeni k poslušanju. 

Radio Ognjišče

duhovnostvzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|14. 7. 2024
Pričevanje Miklavž Kavčič - 1. del

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Pričevanje Miklavž Kavčič - 1. del

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

Jože Bartolj

spominpolitikaMiklavž KavčičŠentjošt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 7. 2024
Misijonarka Tereza Srebrnič

Tokrat smo v kratkem pogovoru spoznali laiško misijonarko Terezo Srebrnič, ki se je zapisala Afriki. Skuša pomagati misijonarjem in ljudem, med katerimi so. S svojim delom med njimi ali doma.

Misijonarka Tereza Srebrnič

Tokrat smo v kratkem pogovoru spoznali laiško misijonarko Terezo Srebrnič, ki se je zapisala Afriki. Skuša pomagati misijonarjem in ljudem, med katerimi so. S svojim delom med njimi ali doma.

Jure Sešek

duhovnostmisijon